Na Golniku zaradi zajčje mrzlice pet bolnikov s hudo obliko pljučnice

23. 07. 2024 ob 11:37

Primere zajčje mrzlice beležijo predvsem na območju Sorškega polja. Pet bolnikov so morali zaradi hude oblike pljučnice hospitalizirati.

Na Gorenjskem so v zadnjem mesecu zaznali več primerov nalezljive bolezni tularemije ali zajčje mrzlice. Kot so prejšnji teden sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je večina primerov okužbe povezanih z intenzivnejšim prašenjem ob košnji in spravilu sena, pri čemer so primeri do takrat pojavljali na območju Sorškega polja. Iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik so zdaj sporočili, da v zadnjem tednu beležijo povečano število hospitaliziranih bolnikov, ki so zboleli za to boleznijo in imajo hudo obliko pljučnice. Gre za pet bolnikov s hudimi pljučnicami, ki vsi prihajajo iz krajev ob Sorškem polju. Gre sicer za redko bolezen. Po podatkih NIJZ iz preteklega tedna je bilo v Sloveniji med letoma 2014 in 2023 letno potrjenih od nič do 54 primerov okužbe. Največ jih je bilo leta 2021 ob izbruhu v goriški regiji. Na Gorenjskem je bilo med letoma 2014 in 2023 prijavljenih od nič do tri primere letno, letos pa do 16. julija že devet primerov. Incidenčna stopnja za Gorenjsko letos tako znaša že 4,3 na 100.000 prebivalcev, kar zelo presega običajno stanje. Prenašajo jo zlasti poljski glodavci Kot so pojasnili na NIJZ, tularemijo povzroča bakterija Francisella tularensis. Glavni simptomi bolezni so vročina, splošno slabo počutje, glavobol, kašelj in povečane bezgavke. Na koži je lahko na mestu, kjer je bakterija vstopila v telo, razjeda. Na pljučih pa se lahko pojavijo spremembe. Če ljudje bakterijo zaužijejo z neprekuhanim mlekom okužene živali (predvsem z mlekom koz ali ovc, ki se pasejo), imajo lahko prebavne težave. Če bacil vdihnejo, lahko zbolijo za hudo obliko pljučnice. S človeka na človeka se bolezen ne prenaša. Bolezen se običajno pojavi tri do šest dni po okužbi, pa sporočajo z Golnika. Bolezen prenašajo zlasti zajci in okuženi klopi, pa tudi muhe, bolhe, uši in komarji. Ljudje lahko zbolimo tudi z vdihavanjem okuženega prahu ter z uživanjem premalo toplotno obdelanih živil in okužene vode. V trenutnih razmerah na Gorenjskem je največ okužb zaradi vdihavanja okuženega prahu ob kmečkih opravilih. Na NIJZ so pred tednom dni poudarili, da so za preprečevanje te bolezni najpomembnejši splošni ukrepi med bivanjem in delom v naravi in na kmetiji, prebivalce prosijo, da v trenutnih razmerah pri strojnih kmečkih opravilih poskrbijo, da so vrata in okna traktorja med delom ves čas zaprta. S kirurško masko se je treba zaščititi pri kmečkih opravilih v zaprtih prostorih še posebej, če so opazili sledi glodavcev, prav tako pa tudi pri čiščenju drvarnic in pri drugih kmečkih opravilih, kjer prihaja do intenzivnejšega prašenja. Med zadrževanjem v naravi pa svetujejo uporabo odganjal za klope in komarje. Navadna maska ne zadostuje Tudi v kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik so v današnji izjavi za javnost kmetovalcem svetovali, naj si pri spravilu sena nadenejo zaščitno masko. »Večina okužb je povezana s kmečkimi opravili, zato ljudem svetujemo, da pri spravilu sena uporabljajo FFP 3-masko, saj navadna kirurška maska ne zadostuje. Če imajo simptome, kot so povečane in boleče bezgavke, kašelj, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, žrelu in trebuhu ter driska, naj zdravnika obvestijo, ali so pred tem delali s senom oziroma imeli klopa. Tako bo lahko posumil na tularemijo oz. zajčjo mrzlico, ki jo zdravimo z drugačnim antibiotikom kot za običajno pljučnico,« je opozorila infektologinja s Klinike Golnik Barbara Bitežnik. Ključne besede: Zajčja mrzlica, Golnik, pljučnica, hospitalizacije