LIVE           051300300   0802255         Frekvence
 

Nas mora skrbeti? Nadpovprečno so se letos namnožili (tudi v prestolnici) - na sprehodu bodite posebej previdni!

Klopov je za polovico več kot lani, nadpovprečno so se namnožili v prestolnici
Ključne besede: klop, vbod, bolezen, narava, cepljenje, zaščita, smrtno, opozorilo
Slovenija že desetletja sodi med države z največjim tveganjem, da se med sprehodom po naravi okužimo z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Časnik Delo poroča, da so se letos v Sloveniji, tudi v prestolnici, nadpovprečno namnožili klopi. Drobni zajedavci, ki spadajo med pajkovce, so se izjemno namnožili v podrasti Krajinskega parka Tivoli, Rožnika in okoli Šišenskega hriba ter na Ljubljanskem gradu. Na ljudi prežijo tudi na vrtovih, parkih, otroških igriščih, itd.Kje se nahajajo klopi?Nahajajo se predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Letos je klopov še več, saj je bila mila zimaKlopi so se letos zaradi mile, zelene in tople zime aktivirali že mnogo prej kot druga leta. Kot opozarjajo strokovnjaki iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, pa niso le bolj zgodnji, ampak jih je tudi nadpovprečno in neobičajno veliko. Skrb vzbujajoče je, da je s povečanjem njihovega števila tudi nadpovprečno več okuženih klopov, ki prenašajo virus zelo težke in lahko smrtne bolezni klopni meningoencefalitis, za katero ni zdravila in jo lahko preprečimo le s cepljenjem.Klopni meningoencefalitis (KME), težka bolezen, ki lahko vodi v trajno invalidnost in celo smrt in za katero ne obstaja zdravilo''Že od januarja na različnih točkah Slovenije, kjer vzorčimo klope, opažamo neobičajno veliko število klopov. To velja tudi za območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter za Ljubljanski grad. Po moji še neuradni, torej približni oceni jih je letos več vsaj za polovico, če ne še več, kot jih je bilo lani,'' je za Delo pojasnil biolog dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in eden največjih poznavalcev živali pri nas, predvsem žuželk in ptic. Trilar izvaja terenski monitoring klopov v okviru projekta, pri katerem sodelujejo Prirodoslovni muzej Slovenije, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja.Zakaj je letos tako velik porast klopov?Kot pojasnjuje Trilar število gozdnih klopov ni povezano le s povsem naravnimi in vremenskimi razmerami, ampak je odvisno tudi od številnosti srnjadi na določenem območju. Dejal je, da so srne namreč glavni gostitelji klopa, in kjer je srn več, je tudi več klopov. Zaščitite se: Bolezni klopov so lahko tudi smrtne!Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) spričo povečanega števila klopov opozarjajo ljudi po vsej Sloveniji, naj se ustrezno zaščitijo pred klopi, saj so bolezni, ki jih povzročajo, lahko celo smrtne.Če se vam na koži pojavijo madeži, takoj obiščite zdravnikaPri nas je daleč najpogostejša lajmska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis (KME), težka bolezen, ki lahko vodi v trajno invalidnost in celo smrt in za katero ne obstaja zdravilo. Edina učinkovita zaščita je cepljenje, vendar je pri nas precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu zelo nizka. Cepljenih je namreč le 16 odstotkov ljudi. Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza.Po podatkih NIJZ vsako leto oboli za klopnim meningoencefalitisom od 62 do 187 ljudi. Od 100 bolnikov jih bo do deset imelo ohromitve, ki bodo pri petih ostale trajno, eden do dva bosta umrla. Več kot tretjina pa jih bo imela trajne posledice, tako imenovani postencefalitični sindrom, ki sicer ne ogroža življenja, a močno zniža njegovo kakovost.