Laura Menard v vlogu povzema tudi raziskavo o kulturnih dejavnostih v času pandemije Covid – 19.
Vabimo vas, da si v okviru projekta EU VOICES ogledate videoblog pevke Laure Menard. Tokrat izpostavlja zaposlene v kulturi, finančno podoru kulturni sferi in vpliv pandemije Covid-19 na kulturno dejavnost. Zaposleni in samozaposleni v kulturnih dejavnostihKonec novembra 2021 je bilo med vsemi delovno aktivnimi osebami v Sloveniji 28.587 oseb, ki so bile zaposlene ali samozaposlene v kulturnih dejavnostih v širšem pomenu. V primerjavi z decembrom 2020 se je to število povečalo za natanko 48 oseb. Med zaposlenimi in samozaposlenimi v kulturnih dejavnostih je bilo 15.889 oseb, ki so opravljale enega od dvajsetih značilnih poklicev s področja kulture. Toliko jih je bilo namreč konec novembra 2021 vpisanih v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva. 63 odstotkov teh oseb je bilo zaposlenih, 37 odstotkov pa samozaposlenih. Skupno število oseb z omenjenimi poklici se je v zadnjih sedmih letih povečalo za 22 odstotkov, njihova sestava glede na zaposlitveni status pa se ni bistveno spremenila. Koliko denarja namenimo za kulturo? Kot v vlogu pravi Laura Menard je država v letu 2020 namenila za kulturo, torej za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva, skupno nekaj več kot 449 milijonov evrov, kar je znašalo en odstotek BDP-ja. Izdatki države, namenjeni kulturi, so se v zadnjem desetletju do leta 2016 nominalno zmanjševali, v zadnjih letih pa nekoliko povečevali, vendar delež izdatkov za kulturo glede na BDP kljub tej blagi rasti ostaja pri enem odstotku.Povedano drugače: celotni izdatki države za kulturo so v letu 2020 znašali 214 evrov na prebivalca, to je 17 evrov manj kot v letu 2010. Vsak prebivalec sam pa je v letu 2020 za kulturo porabil povprečno 177 evrov, kar je 18 evrov več kot v letu 2010. Za primerjavo: v letu 2019 je vsak prebivalec kulturi namenil v povprečju 218 evrov, vzrok za znižanje te vrednosti pa je bila pandemska kriza v 2020.Pandemija covida-19 močno zavrla kulturno dejavnost na odrih v letu 2020Laura Menard v vlogu povzema tudi raziskavo o kulturnih dejavnostih v času pandemije Covid – 19. Kot pravi je skoraj 98 odstotkov kulturnih ustanov z odrsko dejavnostjo za leto 2020 sporočilo, da je bilo zaradi pandemske krize njihovo izvajanje okrnjeno, hkrati pa jih je okrog 71 odstotkov tudi odgovorilo, da so dane razmere spodbudile druge oblike dejavnosti. Poleg tega je velika večina teh ustanov zmanjšala načrtovana gostovanja s prireditvami. Prireditev na gostovanjih v letu 2020 je bilo 3.617, kar predstavlja le blizu 47 odstotkov gostovanj, izvedenih v 2019.Okrog 69 odstotkov kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov je dodatno sporočilo, da so v letu 2020 najeli manj zunanjih sodelavcev in več kot 28 %odstotkov, da pandemija koronavirusne bolezni ni imela vpliva na število njihovih zunanjih sodelavcev, ki sodelujejo pri izvajanju odrske dejavnosti; pri 4 kulturnih ustanovah pa se je število sodelavcev povečalo. Število zunanjih sodelavcev vseh kulturnih ustanov z odrsko dejavnostjo se je znižalo s 13.319 v letu 2019 na 9.168 v letu 2020, kar pa predstavlja precejšnji padec. Menite, da so kulturniki prejeli dovolj pomoči s strani države in Evropske unije v času pandemije Covid – 19? Kaj pa podpora kulturne sfere sicer? Poglejte si videobloge Laure Menard na spletni strani EU VOICES in pod njimi oddajte svoje mnenje. S komentarjem se lahko potegujete tudi za veliko nagrado: 4-dnevni izlet v Strasbourg za dve osebi. Vabljeni, da v družbi priznanih strokovnjakov in vplivnežev tudi vi razmišljate o vaši in naši skupni evropski prihodnosti!
Ključne besede: EU voices, prihodnost, Evropa, Laura Menard, kultura, covid-19
