Skok čez kožo je vpisan v register nesnovne kulturne dediščine
Ministrstvo za kulturo je na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine izdalo sklep o vpisu Skoka čez kožo v register nesnovne kulturne dediščine. Tradicija te šege je z rudarstvom v Sloveniji močno povezana, dogodek pa je globoko zakoreninjen v lokalnih skupnostih, povezanih s tradicijo rudarstva. V Premogovniku Velenje bodo letos izvedli jubilejni, že 60. Skok čez kožo.
Skok čez kožo je tradicionalni rudarski obred, s katerim novinci vstopajo med rudarsko druščino. Skok preko kože, urezanega kosa telečje kože, ki so ga rudarji nosili kot zaščito pred vlago, nosili pa so jih tudi metalurgi, naj bi nadomestil dotedanje iniciacijske skoke preko rudarskega jaška, šahta, ker so le-ti postali preširoki. Prvič se je pojavil v 16. stoletju na Slovaškem, v rudarskem okolju Banske Štiavnice.
Tradicija šege skoka čez kožo v Velenju živi od leta 1961, ko je šolanje zaključila prva generacija dijakov tedaj triletne Industrijske rudarske šole, ustanovljene leta 1958. Od tedaj pa do leta 2019 se je v neprekinjenem nizu na različnih lokacijah v Velenju odvilo že 59 skokov. Prireditev je kljub vojni za osamosvojitev Slovenije potekala tudi v letu 1991, vendar izjemoma septembra, parada je takrat odpadla. Lani so bili zaradi epidemije in z njo povezanih ukrepov primorani odpovedati jubilejni, 60. skok čez kožo. Kljub temu je na dan rudarjev 3. julija zjutraj z Velenjskega gradu zadonela kanonada, v praznično jutro pa so Velenjčane pospremile budnice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje na različnih lokacijah v mestu. V Velenju in Šoštanju so postavili tudi t. i. cimpre, lesene podboje, ki simbolizirajo rov.
Šega skoka čez kožo je sestavni del rudarskega praznika, ki so ga po slovenskih rudarskih krajih prvič obeležili leta 1952. 3. julij je bil izbran kot spomin na 72-urno gladovno stavko zasavskih rudarjev, ki je potekala leta 1934. Na ta dan poteka tudi dogodek skoka, kadar pa datum pade na sredino tedna, se dogodek izpelje v petek ali soboto pred praznikom. V 60-letnem obdobju so se spreminjale se tudi lokacije, zdaj je glavno prizorišče Mestni stadion ob Velenjskem jezeru.
Parada uniformiranih rudarjev kot sestavni del dogodka krene na svojo pot proti stadionu izpred Doma kulture Velenje. Na ta dan se mesto Velenje odene v tradicionalne rudarske barve, z drogov visijo rudarske stanovske zastave v zeleno-črni barvi. Premogovnik Velenje pri organizaciji šege sodeluje s Šolskim centrom Velenje, na katerem se izobražujejo bodoči kadri, ne le na stopnji srednješolskega, temveč tudi višješolskega strokovnega izobraževanja, zato skačejo čez kožo zdaj tudi inženirji rudarstva in geotehnologije.
Ključne besede: Skok čez kožo, rudarji, Premogovnik Velenje, kulturna dediščina
