Infektologi priporočajo cepljenje in zaščitno vedenje
Ob začetku sezone klopov sta za medije spregovorila asist. Liza Lea Lah, dr. med. in prof. dr. Franc Strle, dr. med. s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (KIVBS), kjer so letos obravnavali šest primerov klopnega meningoencefalitisa (v nadaljevanju KME) in okrog 100 primerov Lymske borelioze (LB), kar je primerljivo s tem obdobjem v lanskem letu.
Kot je povedala asist. Lah, ki deluje na bolnišničnem oddelku za otroke, je najvišja pojavnost omenjenih bolezni prav v pomladnih mesecih, nekje od februarja naprej, število primerov pa vsako leto nekoliko zaniha, odvisno od aktivnosti klopov. »Glede na to, da je bila zima letos mila, pomlad pa vlažna in topla, lahko pričakujemo, da bo aktivnost večja in bo teoretično primerov več,« je pojasnila infektologinja in dodala, da je otrok med vsemi registriranimi primeri približno 10 odstotkov. Še manj primerov pri otrocih bi bilo, če bi bili proti KME zaščiteni s cepljenjem, ki ga priporočajo za vse otroke v Sloveniji čim prej, registrirano je že od enega leta naprej, vsekakor pa se je zanj smotrno odločiti pred vstopom otroka v šolo.
KME se na začetku kaže kot blagi gripi podobna bolezen, sledi vmesni interval, ko je pacient brez težav, kasneje pa se pojavijo značilni znaki: vročina, bruhanje, glavobol, moti jih svetloba ... Zdravljenje je popolnoma simptomatsko, bolezen lahko traja dlje časa, otrok se slabše počuti in okreva nekaj tednov. Pri dveh odstotkih bolnikov lahko KME pusti pozne nevrološke posledice, še posebej zato zdravniki toplo priporočajo cepljenje. »Predvsem pa je pomembna pri KME in LB ustrezna zaščita pred klopi, ob gibanju v naravi naj nosijo dolga oblačila, imajo hlače zatlačene v nogavičke, nosijo pokrivala, predvsem pa je treba otroke zvečer pregledati in stuširati ter odstraniti klope,« je starše in skrbnike pozvala infektologinja.
Veliko več kot KME pa je vsako leto primerov LB, v veliki večini se pojavi v obliki značilnega kožnega izpuščaja kolobarjaste oblike, ki se lahko pojavi najmanj en teden po ubodu klopa. V prvih parih dneh so značilne lokalne reakcije, pogosto starši že takrat pohitijo k zdravniku, a v tej fazi še ni potrebno, je pojasnila Lahova in razložila, da je obisk zdravnika smiseln, ko mine en teden od ugriza in postane kolobar večji od 5 cm. Dodala je, da je pri otrocih veliko bolj kot pri odraslih pogosta diseminirana LB, pri kateri se pojavi več značilnih kolobarjastih izpuščajev.
LB zdravijo z antibiotiki. Če je bolezen lokalizirana z enim izpuščajem, ki se pojavi večinoma na mestu vboda, jih predpišejo v peroralni obliki (sirup ali tablete), zdravljenje traja 14 dni; kadar pride do razsejanosti po koži, pa je priporočeno zdravljenje z antibiotikom intravensko v bolnišnici ali pristojnem zdravstvenem domu. Posledice pri LB pri otrocih večinoma ni, v Sloveniji je bolezen zelo razširjena, zato jo starši in zdravniki dobro prepoznavajo in hude bojazni za posledice ni, je sklenila Lahova.
Prof. dr. Franc Strle je osvetlil aktualno situacijo z boleznimi, ki jih povzročajo klopi, pri odraslih. Uvodoma je povedal, da imajo letos zelo slab vpogled v statistiko, saj je epidemija COVID-19 zameglila marsikaj, med drugim delovanje na področju drugih bolezni, ki jih obravnavajo infektologi. Ker je bilo poleg rednega dela KIBVS omejeno tudi delovanje njihove urgentne ambulante, določeni bolniki niso prišli do obravnave pri njih in so bili razdrobljeni na različne konce. »Vtis pa je, da je letos precej bolnikov z boleznimi, ki jih prenašajo klopi,« je dodal.
Pojasnil je, da je v Sloveniji vsaj desetkrat, včasih celo 20- do 30-krat več registriranih primerov LB kot KME, praviloma je potek LB pri otrocih in odraslih precej podoben, nekaj pa je posebnosti, ki jih je omenila že dr. Lahova. »Posledice LB so odvisne od tega, s kakšno obliko bolezni pride bolnik k nam. Pri zgodnjih potekih so ob ustreznem zdravljenju izidi odlični, približno 10 odstotkov bolnikov pa navaja še veliko mesecev, včasih celo več let, težave s slabim počutjem, utrujenostjo, pojavi se tudi prizadetost živčevja. Čim bolj je bolezen razvita, tem manj je možnosti, da bo v celoti izginila,« je Strle opozoril na nujnost zgodnjega odkrivanja bolezni.
O KME je povedal, da je težji potek bolezni večinoma pri starejših, včasih pa se zapleti zgodijo tudi pri mlajših. Pojasnil je, da imajo pacienti, ki so zaradi KME na intenzivni terapiji, vnetje živčevja razvito do te mere, da jih je treba sprejeti na oddelek, če pride do ohromitev, recimo dihalnih mišic, pa ne preživijo brez podpore dihanja. Tudi zaradi možnosti zapletov pri poteku KME je prof. dr. Strle priporočil cepljenje, za katerega se lahko odločimo kadar koli, a je hkrati opozoril na dejstvo, da se zaščita razvije šele 14 dni po drugem odmerku, zato se je smiselno zanj odločiti že pred začetkom sezone klopov.
Ključne besede: UKC LJubljana, infektologi, Infekcijska klinika, klopi, KME, borelioza
