Na nocojšnji prireditvi Občine Kočevje pred slovenskim kulturnim praznikom so podelili deveto priznanje Deklica s piščalko 2020 za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture. Priznanje je letos prejel baletni plesalec, koreograf in pedagog Gregor Guštin. V sklopu prireditve je župan dr. Vladimir Prebilič razkril tudi kulturno tematsko leto, poimenovano 2020 Ramorjevo leto – razprimo krila.
Žirija za podeljevanje priznanja občine Kočevje Deklica s piščalko v sestavi Lela B. Njatin, doc. dr. Helena Dobrovoljc, Breda Ilich Klančnik, Nadja Kovačič, Vesna Malnar Memedovič, asist. dr. Anja Moric in Nina Sambolec je županu občine Kočevje predlaga za podelitev priznanja v letu 2020 kot izbranega kandidata Gregorja Guština zaradi njegovega strokovno odličnega prispevka k razvoju plesne dejavnosti v Kočevju, v katero je vsadil nacionalne poklicne kriterije in lastne mednarodne baletne izkušnje, s tem pa ustvaril trajno referenčno točko za obravnavo Kočevske. Kandidat dosega mednarodno primerljive rezultate in nacionalne pomembne rezultate v slovenskem kulturnem prostoru, dosega odličnost v konceptualnih zasnovah, metodah izvedbe in rezultatih ustvarjanja ali delovanja ter je povezan z regionalnim področjem Občine Kočevje.
»Gregorja Guština je ples zanimal in zaznamoval zgodaj, že kot najstnik je prejel več nagrad na regijski in državni ravni. V letni in poletnih šolah se je učil plesnih tehnik svetovno znanih koreografov Marthe Graham in Lesterja Hortona, jazz baleta ter še drugih plesnih in gibalnih tehnik. Pri šestnajstih letih, v letu 1995, je postal državni prvak v plesnih disciplinah hip-hop in disco dance. Ti dve zmagi sta ga vodili na svetovno prvenstvo na Madžarsko. Takrat ga je videl koreograf in pedagog Fred Laser, ki je v Gregorju Guštinu prepoznal dar, kakršnega imajo klasični baletni plesalci. Še istega leta je bil sprejet na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru. Kmalu je kot nadarjen dijak dobil štipendijo za mednarodni baletni seminar v Avstriji, kjer se je izobraževal naslednji dve leti. Vseskozi so ga zanimale različne plesne tehnike in pri devetnajstih letih je postal državni prvak v plesni disciplini, imenovani solo show. Po nekaj mednarodnih uspehih so ga sprejeli na znano šolo Rudra Béjart v švicarski Lozani. Slavni plesalec in koreograf Maurice Béjart je prepoznal mladega nadarjenega plesalca, ki je bil deležen njegove pozornosti tudi v šoli, ki se imenuje po bojevitem in zmagovitem indijskem bogu plesa Rudri. Tam je mladi baletnik dozorel. Nemirni duh je radovednega in nadarjenega plesalca vodil domov, v Slovenijo, kjer je diplomiral na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru. Takoj nato se je začela njegova pot profesionalnega baletnega plesalca v SNG Opera in Balet Ljubljana – kot solist v baletnem zboru je ustvaril več vlog v baletih Don Kihot, Bajadera, Coppelia na Montmartru in še. Že zgodaj je Gregorja Guština zanimala tudi koreografija in leta 2000 je na tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev prejel nagrado za najboljšo izvedbo sodobne koreografije, ki so jo poimenovali bihma. Nagrada je bila tudi televizijski portret enaindvajsetletnega plesalca in koreografa, posnela ga je Televizija Slovenija. Gregor Guštin je nato nastopil na mednarodnem festivalu koreografskih miniatur v Beogradu in spet prejel nagrado. Za Gala večere novih baletnih koreografij na slovensko glasbo pod okriljem Združenja baletnih ustvarjalcev Slovenije ustvarja domala desetletje – vir navdiha je poiskal v glasbi Slavka Osterca, Demetrija Žebreta, Slavka Avsenika mlajšega in v ljudski glasbi. Pomembne uspehe Gregor Guštin kot koreograf dosega tudi na TEMSIG – Tekmovanjih mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev, ki je tudi mednarodno znano in priznano, saj žiranti prihajajo tudi z najprestižnejših glasbenih univerz in ustanov iz vse Evrope.
Gregor Guštin je odličen plesalec, večkrat nagrajeni koreograf, zdaj je tudi pedagog. Ustvarjalna radovednost ga je mladega ponesla v svet. Pa je svoj svet spet poiskal in našel doma, v Sloveniji. Doma pa je tudi v Kočevju, kjer je nastopal že v osnovnošolskih letih. Zdaj kot pedagog in kot koreograf vodi mažoretno skupino, s katero ustvarja tudi celovečerne prireditve. Za predstavo z naslovom Pajki je našel navdih v kočevski krajini. Ta skupina se redno uvršča na prva mesta na regijskih, državnih in tudi mednarodnih tekmovanjih. Na poletnih seminarjih v Kočevju poučuje balet in jazz balet, vodi tudi koreografske delavnice. Tesno je vpet v plesno ustvarjalnost mladih. Mladim je vzor; je odličen učitelj tistim, ki bodo sledili njegovi poklicni poti, in tistim, ki jim bodo njegove plesne učne ure prvi bližnji pogled v svet umetnosti – v svet, ki je privilegij tistih, ki umetnost razumejo in jo potrebujejo,« so zapisali v obrazložitvi.
Na prireditvi so razglasili tudi novo, že deseto, kulturno tematsko leto, ki ga predlaga strokovna projektna skupina. Poimenovano je 2020 Ramorjevo leto – razprimo krila, v poklon pilotu in inovatorju Hansu Ivanu Ramorju, ki je zaradi svoje zgodbe in drznosti postal skupni imenovalec za vse, ki so si na Kočevskem drznili in si bodo drznili sanjati.
Pod kulturni program letošnje prireditve Deklica s piščalko se je kot avtor in režiser podpisal mag. Marko Glavač, ki je s konceptom Vilinska domišljija v empirični podobi skozi poezijo, glasbo, ples, modo in sodobno tehnologijo pričaral edinstveno izkustvo kulture. Na odru Šeškovega doma se je zvrstilo preko 20 domačih in gostujočih kulturnih ustvarjalcev. Del programa je bil tudi industrijski robot GP8, skupaj s kreacijo priznanega modnega oblikovalca Petra Movrina.
Ključne besede:
