17. 01. 2020 ob 08:24
Občina ne more sama blažiti primanjkljaja
Ključne besede: Občina, Maribor, RK
Mestna občina Maribor je v odzivu na poziv sekretarja območne organizacije Rdečega križa Metoda Dolinška po dodatni pomoči socialno najšibkejšim odgovorila, da sociala ostaja med prioritetami občinskega vodstva. A občina ne more sama blažiti primanjkljaja, zato bo Rdeči križ moral poiskati še druge vire, je povedal župan Saša Arsenovič.
Dolinšek je decembra lani opozoril, da bo leto 2020 v Podravju kritično, saj bo za približno tretjino manj evropske pomoči za pomoč ljudem v stiski. Mariborsko občino je pozval, naj zviša svoj prispevek.
Župan je pred ponedeljkovo sejo mestnega sveta opozoril, da jih je Rdeči križ s tem "postavil pred zid", a mu ne morejo slediti. "Rdeči križ dobiva denar na podlagi evropskih in slovenskih statistik. Če Evropa reče, da je naša regija manj revna in če je brezposelnost padla, je avtomatično manj pomoči," je pojasnil.
Spomnil je, da je bila najvišja brezposelnost v regiji leta 2015, ko je bila višja od 16 odstotkov. "Takrat je mestna občina sofinancirala Rdeči križ v znesku 74.500 evrov. Danes smo v naši regiji na 12-odstotni brezposelnosti, občina pa zagotavlja skoraj enkrat več denarja kot v letu 2015, in sicer 135.000 evrov. Mislim, da to pove vse. Rdeči križ mora drugače najti dodatne vire," je dejal.
Občina po besedah Arsenoviča ne krči programa za prehranske pakete. "Ohranjamo financiranje 2000 paketov na leto in to se ne bo spremenilo," je zatrdil. Kot so v javnem pismu še dodali na občini, je bilo v občinskem proračunu v letu 2019 namenjenih za socialno varnost skoraj 6,6 milijona evrov, v proračunu za leto 2020 pa je predvidenih nekaj več kot sedem milijonov evrov. "Zavedamo se, da je treba stiske ljudi reševati prednostno, seveda pa v okviru tega, kar je na voljo," so dodali.
Župan je ponovil, da Maribor nujno rabi razvojni kapital, da bi se izboljšala splošna socialna podoba mesta. V naslednjih letih bo v Maribor po njegovih besedah sicer prišlo od 25 do 30 milijonov evrov evropskega denarja, s čimer bo izvedenih za okoli 50 milijonov investicij. "Od tam naprej pa bo težko, saj se bo moralo spremeniti financiranje občin s strani države. V letu 2022 več ne bomo mogli zagotavljati našega deleža, tudi če se bomo še tako uspešno prijavljali na evropske projekte," je opozoril.
Med tekočimi projekti je obnova stadiona Ljudski vrt, kjer se je ureditev severnega in južnega dela po besedah Arsenoviča že končala. "Nadaljujemo z zahodom," je dejal. Občina je te dni tudi objavila javni poziv zainteresiranim za javno-zasebno partnerstvo za izgradnjo garažne hiše pri stadionu ter naročila sedem avtomatskih defibrilatorjev, s katerimi bo opremila športne objekte, kjer teh aparatov še ni.
V ponedeljek bo mestni svet med drugim obravnaval nov pravilnik o sofinanciranju obnove nepremične kulturne dediščine, s katerim bo občina poleg fasad po novem sofinancirala tudi stavbne lupine in strehe. V prihodnje naj bi se nekoliko zvišala občinska taksa za oglasne površine, dejavnost odvoza nepravilno parkiranih vozil s pajkom pa naj bi z družbe Nigrad prenesli na Marprom. "Vse parkirne sisteme, ves mirujoči promet želimo združiti na enem mestu," je pojasnil Danijel Železnjak iz sektorja za komunalo in promet.
Mariborčane sicer še vedno razburja sprememba, po kateri aplikacija za plačevanje parkirnine Easypark z novim letom zaračunava provizijo uporabnikom. Prejšnja leta je ta strošek krila občina, vodja pogajanj s švedsko družbo Gorazd Škrabar pa pravi, da bodo skušali doreči način, ki bo ugoden za uporabnike.
