Na Ptuju predstavili zasnovo zelenega sistema mestnega središča

24. 10. 2018 ob 12:55 Že pred časom so začeli z oblikovanjem zasnove zelenega sistema starega mestnega jedra Ključne besede: Ptuj, drevesa, mestno jedro Kot je  ob predstavitvi zasnove povedal župan Miran Senčar, niso popisali samo dreves na javnih, pač pa tudi na zasebnih površinah in bodo lahko z nasveti pomagali lastnikom. Senčar je ob tem povedal, da letno prejmejo vsaj 20 do 30 klicev občanov, ki želijo odstraniti neko drevo, ki je postalo nevarno. Med najbolj problematičnimi območji je omenil Osojnikovo cesto, kjer so drevesa ob železnici v zelo slabem stanju, vendar so v državni lasti. Zasnovo je ptujski javnosti  predstavila vodja projekta Tanja Simonič Korošak. Kot je povedala, je ta nastajala postopoma, saj so najprej analizirali stanje, nato pa glede na sodobne trende v stroki predlagali konceptualne rešitve za staro mestno jedro. "Število dreves je potrebno povečati predvsem zaradi večje pokritosti s krošnjami, ki je ključna za ustvarjanje boljše kakovosti bivalnega prostora, izboljšanje mikroklime ter estetske vrednosti prostora in pri tem premisliti o vlogi spreminjanja klimatskih razmer ter s tem povezanega pravilnega izbora rastlin," je dejala Simonič Korošakova. Po opravljeni analizi so ugotovili, da je sedanje stanje zelenih površin in tudi urbane opreme v starem mestnem jedru precej slabo. V mestu je po popisu lansko jesen 366 dreves, od tega je samo 174 na javnih površinah v lasti občine, kar po njenih besedah otežuje izboljšanje sistematičnega nadzora in spremljanja stanja. Simonič Korošak zato v zasnovi predlaga, da je potrebno v mestu na tem področju delati usklajeno in pri tem sodelovati z občani. Glede urbane opreme v mestnem jedru, kamor sodijo klopi, koši za smeti in podobno, so predlagali izhodišča za pripravo kataloga opreme, ki bo usklajen z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in bo pripravljen do konca novembra. Po opravljeni analizi ugotavljajo, da je v mestu preveč korit za rastline, ki jih je več kot 360, a ta služijo predvsem prometnemu omejevanju parkiranja, medtem ko bi njihov namen moral biti predvsem v estetskem izražanju tam, kjer rastline ne morejo biti posajene neposredno v tla. Precej je tudi smetnjakov in klopi, ki pa so zelo različni in bi morali biti v mestu bolj poenoteni. "Ideja je torej, da bi predvsem dotrajane elemente začeli zamenjevati in hkrati bolj poenotili podobo mesta," je dodala vodja projekta in pri tem spomnila tudi na načrte iz prometne strategije, ki gredo v smeri dodatnega zapiranja mestnega središča za motorni promet in bodo vanj vnesle nove urbane elemente.