21. 11. 2017 ob 09:44
Župan Miran Senčar kljub več tisoč podpisom proti podrtju dreves vztraja pri svojem
Ključne besede: Ptuj, drevesa, mestni svet
Novembrska redna seja ptujskega mestnega sveta se je začela enako kot že dve pred tem - z obiskom civilne pobude in predajo zdaj že 4146 podpisov občanov, ki nasprotujejo podrtju sedmih starih dreves ob načrtovani in evropsko sofinancirani prenovi mestne tržnice.
Župan Miran Senčar kljub več tisoč podpisom proti podrtju dreves vztraja pri svojem in k podpori tudi poziva mestne svetnike, saj projekt prenove tržnice po njegovem pomeni začetek razvoja mesta, ki si v prihodnje želi postati turistični biser in v katerem bi se dogajalo 365 dni na leto in ne več le v času pustnih norčij.
"Predlagam, da v to razgreto razpravo vnesemo potreben razum, pogledamo argumente in presodimo, kaj lahko storimo, da bo najboljše za Ptuj in da bo v naših odločitvah prepoznana odgovornost do ljudi, ki so nam Ptuj zaupali v upravljanje," je dejal Senčar in dodal, da je mestna uprava vse postopke za ureditev tržnice vodila strokovno in transparentno.
V času izvajanja postopkov po njegovem ni bilo bistvenih pripomb, šele ko so bili ti zaključeni, se je oglasila civilna iniciativa, ki jo sicer spoštuje in s katero je skušal najti kompromis, a to ni bilo mogoče. Kljub temu je naročil arboristično poročilo, ki ga je izdelal eden vodilnih slovenskih dendrologov Matjaž Mastnak.
Kot je pokazalo njegovo mnenje, so razmere celo slabše od njihovih predvidevanj, zato bi bilo neracionalno prilagajati projekt drevesom, ki so v sedanjem stanju nevarna in so v zadnji četrtini svoje življenjske dobe.
Župan politične in kazenske odgovornosti ob morebitnem podrtju katerega od dreves ne želi prevzeti, zato upa, da bodo mestni svetniki o nadaljevanju projekta sprejeli pametno odločitev s sprejetjem ali nesprejetjem proračuna.
V nadaljevanju seje so ptujski svetniki med drugim potrdili odlok o sofinanciranju letnega programa športa, odlok o mladini in odlok o izvajanju oskrbe s toplotno energijo ter potrdili letni program javnega podjetja Javne službe Ptuj.
Potrdili so tudi tri dokumente identifikacije investicijskega projekta (DIIP), za katere si obetajo evropski denar, in sicer za odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja, celovite obnove vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju ter namakalni sistem Turnišče.
Ptujski mestni svet je pohitel tudi s sklepom o zagotovitvi sredstev, s katerim se je občina skupaj z drugimi občinami in podjetji v regiji odločila za pomoč pri zagotovitvi lastnega deleža bolnišnice za začetek gradnje urgentnega centra.
Kot je pojasnil župan, je k zadnji novelaciji tega projekta priložena konzorcijska pogodba za sofinanciranje, s katero se je 19 občin zavezalo bolnišnici prispevati del denarja v višini dobrih 300.000 evrov. V njej je sicer zapisano, da bodo občine svoje deleže sredstev vključile v pripravo proračunov za leto 2018 in jih predložile v potrditev občinskim svetom.
Na ministrstvu za zdravje so prejšnji teden tudi za STA pojasnili, da je pogoj za začetek projekta tudi potrditev takih proračunov s strani občinskih svetov, dokler pa te aktivnosti niso izvedene, finančna konstrukcija projekta ne bo zaprta.
Na seji sta tako župan kot njegov predhodnik ter sedanji mestni svetnik Štefan Čelan, ki sta bila oba prejšnji teden na posvetu o modelu prostorskega razvoja Slovenije 2050, tudi izrazila nestrinjanje z obema predlaganima modeloma, ki po njunem spet vodi v centralizacijo Slovenije, saj naj bi Ptuj izbrisali iz zemljevida središč nacionalnega pomena. Čelan je predlagal, da problematiko obravnava kolegij županov regije.
