Pred dnevi se je v Sloveniji mudil David Mihalic, strokovnjak Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN). IUCN Odboru za svetovno dediščino nudi tehnično pomoč pri oceni kandidatur za uvrstitev na UNESCO Seznam svetovne naravne dediščine. Glavni namen obiska, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), je bil ogled gozdnega rezervata Snežnik-Ždrocle in gozdnega rezervata Pragozd Krokar ter srečanje s ključnimi deležniki obeh območij. V četrtek, 6. oktobra sta Davidu Mihalicu predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije mag. Živan Veselič ter mag. Špela Habič predstavila sistem gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji ter skrb za gozdne rezervate. Dr. Katarina Groznik Zeiler z MOP pa je predstavila sistem varstva narave v Sloveniji, ki se navezuje na gozdne rezervate, zlasti omrežja Natura 2000.
V petek, 7. oktobra se je David Mihalic v Gozdni hiši na Mašunu srečal s predstavniki ključnih organizacij za območje gozdnega rezervata Snežnik-Ždrocle, kot so predstavniki občin, regionalne razvojne agencije, Zavoda RS za varstvo narave, Regijskega parka Škocjanske jame, Slovenskih državnih gozdov d.o.o., lokalnih ponudnikov turističnih storitev ter zaposlenih z različnih področij dela Zavoda za gozdove Slovenije. Srečanja se je udeležila tudi Marjutka Hafner, direktorica Urada za UNESCO v Sloveniji. Po kratki predstavitvi kandidature, v kateri sodeluje kar 10 držav in predstavlja razširitev obstoječih vpisov Ukrajine, Slovaške in Nemčije, je David Mihalic pojasnil vlogo IUCN in svojo vlogo pri oceni kandidature. Kot glavne kriterije za oceno kandidature je izpostavil prvinskost gozdov, v katerih v preteklosti ni bilo sečnje, ledenodobna zatočišča, iz katerih se je bukev razširila po Evropi ter območja kot demonstracijske primere dominantnosti te drevesne vrste. V rezervatu Snežnik-Ždrocle na primer bukovi gozdni sestoji tvorijo zgornjo gozdno mejo. Udeleženci so v razpravi izpostavili bojazen, da bi kandidatura za vpis na seznam svetovne dediščine prinesla nove omejitve, na primer pri tradicionalnem lovu na polhe in lovu na sploh. Zanimalo jih je tudi, kako se soočiti s predvidenim porastom obiskovalcem v primeru pridobitve statuta svetovne naravne dediščine. David Mihalic je pojasnil, da se Slovenja v okviru kandidature obvezuje za ohranjanje obstoječega stanja varovanja in da niti IUCN niti UNESCO Odbor za svetovno dediščino ne zahtevata dodatnih omejitev. Udeleženci so izrazili podporo kandidaturi. Sledil je ogled dela gozdnega rezervata po obstoječih poteh pod vodstvom mag. Špele Habič in drugih sodelavcev Zavoda za gozdove Slovenije.
V soboto, 8. oktobra se je strokovnjak IUCN srečal še z deležniki na območju gozdnega rezervata Pragozd Krokar v prostorih Turistično informacijskega centra Kočevje v Kozolcu pri Jezeru. Prisotni so bili predstavniki obeh občin, različnih planinskih, gozdarskih, športnih in turističnih društev, Javnega zavoda za turizem in kulturo Kočevje, Slovenskih državnih gozdov d.o.o. ter zaposleni z različnih področij dela Zavoda za gozdove Slovenije. Srečanja se je udeležil tudi dr. Andraž Čarni iz Znanstveno raziskovalnega centra SAZU, ki je na kratko predstavil pomen bukovih gozdov v dinarskem delu Slovenije kot zatočišč, iz katerih se je bukev po zadnji poledenitvi razširila po obsežnih delih Evrope. Po uvodni predstavitvi kandidature in namena srečanja so udeleženci izpostavili zlasti vprašanja pomena uspešne kandidature za turizem ter usmerjanje obiskovalcev, povečanega zanimanja za raziskave in uporabe obstoječih označenih in neoznačenih planinskih poti. Prav tako kot dan prej so udeležence zanimale morebitne dodatne omejitve. David Mihalic je pojasnil, da podelitev statusa svetovne dediščine pomeni nadaljevanje dobrega dela iz preteklosti. Slovenija je pri tem povsem samostojna, v primeru uspešne kandidature pa prevzame odgovornost za nadaljnje ohranjanje območja svetovne dediščine. Udeleženci so izrazili podporo kandidaturi. Sledil je ogled po robu gozdnega rezervata Pragozd Krokar pod vodstvom Tomaža Hartmana in mag. Bojana Kocjana iz Zavoda za gozdove Slovenije.
IUCN, skupina za svetovno naravno dediščino, bo predvidoma decembra letos obravnavala poročila strokovnjakov z obiska vseh 10 držav iz skupne kandidature. Pripravili bodo priporočila ter po potrebi pozvali vključene države pogodbenice Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine k morebitnim dodatnim pojasnilom ali dopolnitvam kandidature. IUCN bo nato oddal strokovno priporočilo Odboru za svetovno dediščino glede kandidature. Odbor bo odločitev sprejel predvidoma poleti 2017.
MOP, skupaj z drugimi organizacijami, vključenimi v postopek kandidature, upa na uspešno pridobitev statusa svetovne naravne dediščine za oba gozdna rezervata in s tem priznanja Sloveniji za dosedanje dobro delo na področju ohranjanja prvinskih gozdov ter spodbudo za aktivno skrb za ta območja tudi v prihodnje.
Ključne besede:
