Za nezavarovane pridelke tudi državne pomoči ne bo
Na ministrstvu za kmetijstvo so povedali, da je državna sekretarka Tanja Strniša včeraj ministre seznanila z okvirnimi podatki o škodi po pozebi in snegu, ki so jih zbrali na Kmetijsko gozdarskih zavodih v prizadetih regijah. Da bi začeli zbirati prijave o škodi, pa vlada še ni odločala.
Pojasnili so še, da se državna pomoč po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč lahko nameni samo za primere škod, ki jih ni mogoče zavarovati, ali za katere ni mogoče uveljavljati sofinanciranja zavarovalnih premij. Zavarovanih kmetijskih površin pa je v Sloveniji vsako leto manj, ugotavlja minister za kmetijstvo Dejan Židan. Vendar to ni posledica znižanja sofinanciranja zavarovalnih premij države, ampak uvedba odbitne franšize zavarovalnic.
Lani je bilo zavarovanih le 20 odstotkov sadovnjakov, čeprav je država sofinanciranje premij zvišala z 20 na 30 odstokov, prav tako je bilo zavarovanih samo 10 odstotkov vinogradov. Po prvih zbranih podatkih pa je bilo v vremenski ujmi prejšnji teden prizadetih okrog 17 tisoč hekratjev površin, močno poškodovanih je več kot polovica sadovnjakov in tretjina vseh vinogradov.
Direktor Evrosada Krško Boštjan Kozole, ki je tudi podpredsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS je povedal, da je letošnja pozeba, ki se je zgodila tako pozno, katastrofa. Sadovnjaki so bili zaradi višjih temperatur v začetku aprila za 14 dni v višji razvojni fazi, ker so že cveteli, so sadjarji že kemično redčili, junija pa pride še naravno trebljenje, ko sadno drevo samo odvrže premalo razvite plodove. Takrat bo tudi vidna dokončna škoda v sadovnjakih. Izguba pridelka pa posledično pomeni tudi izgubo trgov, ki so jih v zadnjih letih mukoma pridobili. Opozoril je še, da je treba nujno skrajšati birokratske postopke pri urejanju namakalnih sistemov, ti bi namreč lahko omogočali tudi oroševanje, ko bi grozila pozeba, in dvigniti subvencije pri zavarovalnih premijah po vzoru sosednjih držav.
Vinogradi se bodo ponekod obrasli, a je vprašanje, ali bodo tudi rodili. Pozeba bo gotovo vplivala na količino in tudi na kakovost grozdja. Panoga pa v v zadnjih letih sploh ni več samozadostna, pravi predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Matjaž Jakše. »Le okrog 90 ostotkov porabe vina pridelamo v Sloveniji, nekaj ga gre še v izvoz in tako se na naših policah trgovin pojavljajo uvožena vina sumljivega porekla, kar je slabo. Krčenje vinogradov bi morali že zdavnaj ustaviti, zato si moramo prizadevati vinogradniki in pristojne inštitucije v državi,« poudarja Jakše.
Trgovci pa zavračajo zelenjavo. S tem se soočajo v Kmetijski zadrugi Krka, ki je največji odkupovalec zelenjave na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju. Največ škode je na mladem krompirju, ki je zmrznil, ugotavlja vodja enote kmetijstvo Kristjan Bukovec. Škoda je tudi na solati kristalki, ki se zdaj pobira in ima zaradi pozebe rjave robove. »Čeprav s solato ni nič narobe, le izgled ni najlepši, jo trgovci zavračajo,« je povedal Bukovec. Kolikšna škoda bo v plastenjakih, kjer rastejo paradižnik, paprika, kumare, buče in podobno, kako bodo rastline prenesle ta temperaturni stres, se bo pokazalo šele čaz kakšen teden ali dva.
„Vse to bo povzročilo, da bo večina pridelka letos hkrati na trgu, da ne bomo imeli zgodnje ponudbe svežega sadja in zelenjave, kar pomeni večjo konkurenco in posledično nižje cene in precej nižji prohodek od pričakovanega," je dejal vodja svetovalne službe pri kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto Andrej Kastelic.
Ključne besede: pozeba, škoda, zavarovanje, Dejan Židan
