Danes obeležujemo tako imenovani dan ekološkega dolga. To pomeni, da ekosisteme in vire črpamo bolj, kot je nosilna sposobnost planeta, kar pa povzroči naravno neravnovesje.
Leta 2000 je bil dan ekološkega dolga oktobra, letos pa je že avgusta, opozarja Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera.
Dan ekološkega dolga je sredi 70-ih let prejšnjega stoletja prvič objavil Andrew Simms. Pojav imenujejo tudi "izpraznjene letne ekološke blagajne", tako ga je prvi poimenoval slovenski akademik Jože Trontelj. Izračunamo ga z deljenjem svetovne biokapacitete (količina ustvarjenih naravnih virov v določenem letu) s svetovnim ogljičnim odtisom (človeška poraba naravnih virov v tem letu) in pomnožimo s 365, kolikor je dni v našem koledarskem letu. Ob sedanjih svetovnih trendih naraščajočih pritiskov na ekosisteme vsako leto ta dan obeležimo dva do tri dni bolj zgodaj.
K preprečevanju ekološkega dolga lahko pripomore vsak; najbolj temeljito z izračunom ekološkega ali ogljičnega odtisa (za osebe ali pisarne) in nato ustreznim ukrepanjem.
Ključne besede:
