Na mednarodni dan muzejev so v Rokodelskem centru slavnostno podpisali pogodbo o predaji 20-letnega dela Alenke in Filipa Pakiž Muzeju Ribnica.
Zakonca Pakiž sta od sredine 90-ih let 20. stoletja aktivna na področju zbiranja, proučevanja in promoviranja oblačilne dediščine teh krajev. Na terenu sta zaradi tankočutnega odnosa in posluha za človeka zbrala številna in izjemno zanimiva ustna pričevanja. Poleg zgodb sta pridobila številne stare fotografije in druge vire, ki so dragoceni za vse, ki se bodo v prihodnje ukvarjali s podobno raziskovalno tematiko. Več let sta svoja odkritja delila preko prispevkov v Rešetu, v razširjeni izdaji in z bogatim fotografskim gradivom pa so rezultati njunega dela zbrani v knjigi, ki je izšla leta 2009 z naslovom »Rib?nčan? smo se l?pu nosil?!«.
Od začetkov svojega raziskovanja oblačilne kulture tesno sodelujeta z Muzejem Ribnica in z drugimi muzeji ter institucijami, ki delujejo na področju dediščine oziroma folkloristike (Šolski muzej – sodelovala sta pri razstavi o oblačilih v šoli, Medobčinski muzej Kamnik – priprava vsakoletne tematske razstave). S spoštljivim odnosom do ljudi, ki so v te zgodbe vpleteni, materialov, krojev in s tem povezane obrti, sta se podajala na pot kot raziskovalca, ki sta se pripravljena učiti in spoznavati dragocenosti naše preteklosti, obenem pa s trdnim namenom, ohraniti to dediščino za prihodnje rodove.
Vsi muzeji, ki imajo premalo ljudi, si lahko samo želijo podobnih zunanjih sodelavcev, kot sta Pakiževa. Svoje ljubiteljsko delo sta namreč vrednotila po merilu stroke, na kar je opozoril prof. Bogataj v spremnem besedilu k publikaciji, ko je opredelil njuno delo kot izjemo pozitivnega ljubiteljstva.
Leta 2013 sta pomagala pripraviti razstavo o avbah na Slovenskem, ki je bila v razširjeni obliki prvič predstavljena v Kamniku, gostovala pa je tudi v Ribnici.
Pomagala sta pri izbiri krojev in usmeritvah pri posnemanju oblačenja z začetka 20. stoletja za članice DPŽ Ribnica, OFS Lončki iz Dolenje vasi in oblačilih oglarjev.
»Od vsega začetka raziskovanja sta zakonca svoje delo opravljala odprto in sta bila vedno na razpolago za vse informacije, ki smo jih v muzeju potrebovali. Pogosto sta muzej tudi obveščala, kje je na terenu še kaj ohranjenega, tako da smo na ta način pridobili nove muzejske predmete, ki bi se drugače znašli v kakšni starinarnici ali pa na odpadu. Muzej Ribnica sta tudi ves čas seznanjala o svojem delu in odkritjih, pogosto pa smo se na njuno pobudo srečevali tudi v iskanju rešitev za evidentiranje gradiva, ki sta ga sama pridobila med raziskovanjem na terenu,« je dejala višja kustosinja ribniškega muzeja, mag. Marina Gradišnik.
Želela sta, da bi njune evidence zadoščale muzejskim standardom, saj sta ves čas govorila, da bosta to gradivo, takrat ko bo napočil pravi čas, muzeju tudi podarila. Ta pogoj je sedaj izpolnjen in tako sta že v preteklem letu muzeju predala preko 550 popisanih evidenčnih obrazcev, to je gradiva, ki sta ga na terenu pridobila oz. evidentirala, od fotografij predmetov do fotografij starih fotografij in dokumentov. Nekaj dni pred dnevom muzejev pa sta predala tudi predmete, svojo zbirko, ki je ob prevzemu štela 427 predmetov, povezanih z oblačilno dediščino teh krajev. Gre za ženske obleke, vrhnja oblačila, moške hlače, telovnike, predpasnike, žensko in moško spodnje perilo, pokrivala, rute, copate, čevlje, pohodne palice idr. Pri donaciji ne gre le za predajo predmetov, temveč za natančno in izčrpno popisano zbirko, kjer je vsak predmet umeščen v čas in prostor, kjer je pojasnjeno, kdo ga je izdelal, kdo ga je nosil, zakaj se je ohranil. Ti podatki, ki so zbrani ob predmetih, so šele prava zakladnica, in dajejo predmetom novo življenje.
Zbirko bodo v muzeju uredili in shranili skladno z muzejskimi standardi, jeseni pa sledi še predavanje kot predstavitev zbirke oziroma donacije. Naslednje leto lahko pričakujemo predstavitev dela zbirke v obliki muzejske razstave.
Na vprašanje, kakšni so bili občutki ob slovesu od zbirke, je Alenka Pakiž dejala, da se z možem Filipom lahkega srca ločujeta od zapuščine, ki slikovito priča o trdoživi kulturi ljudi dežele suhe robe, saj vesta, da jo zapuščata v trajen spomin za vse zanamce. Polona Rigler Grm, direktorica Rokodelskega centra Ribnica, pa je dodala, da je ta zapuščina za muzej izrednega pomena, neprecenljiv zaklad, ki ga bodo negovali kot punčico svojega očesa.
Ključne besede:
