Tudi Hrvati si želijo svojega terana. Slovenci smo ob vstopu v EU ime „teran“ zaščitili in se lahko zato pojavlja samo na vinih, proizvedenih na slovenskem Krasu. A se je na naših trgovskih policah kljub temu pojavil „teran“ hrvaškega porekla. Inšpektor je že ukazal njegov umik, nad čemer so Hrvati ogorčeni in so se za teran pripravljeni boriti po pravni poti.
Hrvaški teran je dejansko proizveden iz sorte teran, medtem ko kraški teran nastaja iz sorte refošk. Ali lahko Hrvati potemtakem zahtevajo preimenovanje našega vina? To vprašanje smo zastavili direktorju Vinakrasa Marjanu Colji, ki je povedal, da je Slovenija prva zaščitila ime „teran“, Hrvati zato nimajo pravne podlage, da bi stvari spreminjali za nazaj. Še več, po njegovem mnenju bodo prav hrvaški pridelovalci rdeče kapljice tisti, ki bodo morali spremeniti ime svojega vina. Hrvati, ogorčeni nad umikom svojega produkta z naših prodajnih polic, pa se ne dajo in so že napovedali vinarsko "vojno": kot pravijo, bodo dokazali, da se ime teran nanaša zgolj na zvrst grozdja in ne na tehnologijo predelave.
Ključne besede: Hrvaška, Slovenija, teran, refošk, vino, vinarji, vinarstvo, vinar, grozdje, sorta, poreklo, Marjan, Colja, Vinakras, Kras
