Povej kdo si: Pogovor o ADHD, stiskah mladih in moči narave. Kako resnično slišati današnje otroke?

12. 11. 2026 ob 13:40

Ko se srečata stroka in osebna izkušnja: Kako razumeti, podpreti in opolnomočiti naše otroke

V vsakdanjem hitrem tempu življenja se otroci in mladostniki soočajo s pritiski, ki jih je včasih težko nositi. Kako jim lahko pomagamo, ko se znajdejo v stiski, zakaj je pomembno, da presežemo stigmatizacijo diagnoz, in kako ključno vlogo imajo narava, medsebojni odnosi ter tabori brez telefonov?O tem sta v podcastu Povej kdo si spregovorila Irena Kuntarič Žibert, specializantka psihoterapije otrok in mladostnikov pod supervizijo, ter Denis Furlani, mentor in svetovalec z osebno izkušnjo ADHD.Dva pogleda, en sam cilj: Iskanje virov močiIrena Kuntarič Žibert svoje delo posveča raziskovanju odnosov med otroki in mladostniki. Kot zagovornica korektivne čustvene izkušnje verjame, da lahko skozi varne odnose otroci razvijajo nove načine mišljenja, čustvovanja in vedenja.Ob tem opozarja na past, v katero prepogosto pademo v vsakdanjiku:»Gotovo gre za motnjo, ki je na spektru, ampak ko slišimo dostikrat to besedo – motnja, težave in izzivi – se vedno veliko okoli tega zahakljamo in pogovarjamo o tem, kaj ni v redu ali kakšne primanjkljaje ima otrok. Tisto, kar pa mogoče tudi mene in Denisa veliko nagovori, pa je: kaj lahko dobrega potegnemo iz tega? Kakšni so viri naših otrok in mladostnikov, s katerimi lahko delamo? Danes bi se rada osredotočila na rešitvam usmerjen pristop.«Denis Furlani pa svojo vlogo mentorja otrok z ADHD in svetovalca za starše gradi na lastnih izkušnjah. Na svoji poti želi staršem in otrokom prihraniti stiske, ki jih je prestal sam:»Skupaj raziskujemo svet ADHD in odkrivamo, kako pretvoriti izzive v priložnosti. Z mano na vaši strani vaš otrok ne bo samo razumel svojega ADHD, temveč ga bo sprejel kot del sebe, ki mu daje edinstveno perspektivo na svet.«Ko stiske nimajo glasu: Anksioznost in samopoškodovanje pri mladihKakšne so resnične stiske današnjih mladostnikov, ki trkajo na vrata terapevtskih ambulant in socioterapevtskih taborov? Irena pojasnjuje:»Populacija se danes srečuje z veliko anksioznosti, ki jo mladi čutijo na različnih delih telesa, a je pogosto ne znajo ubesediti. Na žalost je veliko tudi samopoškodovalnega vedenja. Veliko stvari se jim kopiči v tem našem hitrem življenju. Premalo se pogovarjamo o teh stvareh, ker čustvo takrat, ko ga ne ubesedimo, dobi prostor in raste. Tako kot bi jaz rekla: 'Zdajle imam malo treme.' S tem, ko sem to povedala, se je to neprijetno čustvo že malo zmanjšalo, ker sem ga nadvladala.«Osebna zgodba: Ko je uspešen šolar skrival svoje stiskeDenisova pot do razumevanja ADHD ni bila premočrtna. Dolgo je nosil breme, ki ga takratni sistem in okolje nista prepoznala:»Jaz sem že od nekdaj vedel, da mogoče ni vse čisto tako, kot bi moglo biti. Imel sem veliko izbruhov jeze, agresije in podobnih stvari. Takrat se to ni kazalo kot ADHD, ker sem to kompenziral s tem, da sem bil v šoli zelo uspešen. Ko pa so se pritiski in količina snovi povečali – nekje pri 15., 16. letu – je prišlo do izraza. In mi lahko verjameš, da si pri tistih letih ne želiš izstopati ali biti nekaj posebnega, zato pomoči preprosto nisem sprejemal.«Prav ta izkušnja ga danes dela izjemnega mentorja, ki ga mladi dejansko slišijo, saj govori njihov jezik in razume njihove stiske od znotraj.Moč igre, narave in odklop od zaslonov Strokovnjaki opozarjajo, da se današnji otroci v primerjavi s preteklostjo veliko manj igrajo zunaj. Irena to močno pogreša, saj prosta igra v naravi spodbuja otroško domišljijo in omogoča naraven razvoj socialnih veščin:Otroci, ki so veliko zunaj in se družijo brez telefonov in drugih motečih faktorjev, se med seboj veliko lažje in bolj pristno učijo reševanja konfliktov. Hkrati Irena poudarja pomembno življenjsko resnico: v življenju se največ naučimo takrat, ko se ne počutimo dobro. Ravno izzivi so tisti, ki gradijo našo odpornost.Tabor samostojnosti in povezanosti: 17 dni v naravi brez telefonovRešitev za številne sodobne izzive mladih ponuja tudi praksa. Tabor samostojnosti in povezanosti je socioterapevtski poletni tabor za otroke in mladostnike, ki ga organizirata SFU Ljubljana (Slovenska psicoterapevtska univerza) v sodelovanju z Obelisk terapijo in Zavodom Neva.Gre za edinstveno izkušnjo 17 dni bivanja v neokrnjeni naravi, popolnoma brez telefonov, kjer se mladi preko medsebojnih interakcij, gibanja in varnih odnosov ponovno povežejo sami s seboj in s sovrstniki. Ključne besede: Povej kdo si, Irena Kuntarič Žibert, Denis Furlani