Če to živilo pogrevate, veliko tvegate! NIJZ opozarja na okužbo z bakterijo

26. 10. 2026 ob 06:07

Zakaj je lahko pogret riž nevaren? NIJZ opozarja na bakterijo Bacillus cereus. Preverite, koliko časa lahko hranite kuhan riž in kako ga varno pogreti.

Riž je eno izmed najlažjih živil za pripravo. Skuhamo ga, postrežemo kot prilogo, preostanek pa nato uporabimo za rižoto, pražen riž ali hitro kosilo. Zato mnoge preseneti, ko slišijo, da je pogrevanje riža lahko povezano z zastrupitvijo s hrano. Ne gre toliko za to, da riž postane nevaren po enem dnevu, temveč je pomembno, kaj se z njim dogaja po kuhanju.Pogret riž torej ni nevaren sam po sebi. Nevarno je predvsem nepravilno shranjevanje pred pogrevanjem. Če ga po kuhanju hitro ohladimo, pravočasno postavimo v hladilnik in naslednji dan ustrezno pogrejemo, lahko tveganje za zastrupitev bistveno zmanjšamo.Če pa riž predolgo ostaja pri sobni temperaturi, se lahko v njem začnejo razmnoževati bakterije, ki jih s ponovnim segrevanjem ne moremo vedno uničiti.Riž lahko vsebuje bakterijo Bacillus cereusNIJZ opozarja na bakterijo Bacillus cereus, ki je prisotna v naravi in se lahko nahaja tudi v različnih živilih, predvsem v žitih in škrobnih izdelkih. Ta bakterija tvori spore, ki so odporne na neugodne pogoje, vključno s toplotno obdelavo, kar pomeni, da lahko preživijo kuhanje riža.Če kuhan riž pustimo na sobni temperaturi, se lahko spore aktivirajo, bakterije se začnejo razmnoževati in tvorijo toksine, med katerimi je tudi cereulid, ki je odporen na toploto. Če se ta toksin razvije, ga običajno ne moremo uničiti z ponovnim segrevanjem.Zato lahko riž, ki ga naslednji dan temeljito segrejemo, še vedno predstavlja tveganje, če je bil pred tem nepravilno shranjen.Najpogostejša napaka je, da riž pustimo na pultu več urNa primer, ko skuhate večji lonec riža za kosilo in ga pustite na štedilniku, da se ohladi, ter ga v hladilnik pospravite šele zvečer, to lahko predstavlja težavo. Riž se v večji posodi ohlaja počasi, kar pomeni, da dlje časa ostaja pri temperaturah, ki omogočajo razmnoževanje bakterij.NIJZ opozarja, da je nevarno temperaturno območje za hitro pokvarljiva živila med 5 in 63 stopinjami Celzija, zato je ključno, da kuhanih jedi ne puščamo na sobni temperaturi več ur. Pri rižu je še posebej priporočljivo hitro ohlajanje. Namesto da pustite cel lonec na pultu, ga razdelite v manjše, plitke posode in čim prej postavite v hladilnik, da zmanjšate čas, v katerem bi se bakterije lahko razmnoževale.Je riž naslednji dan še vedno varen za uživanje?Da, če je bil po kuhanju pravilno ohlajen in shranjen. Trditev, da riža nikoli ne smemo jesti naslednji dan, ni točna. Ključnega pomena je, da po kuhanju ne ostane več ur na sobni temperaturi.NIJZ priporoča, da pri ponovnem segrevanju riža ne čakamo več kot 24 ur. Tudi britanska agencija za varnost hrane svetuje, da riž po kuhanju čim hitreje ohladimo, najbolje v eni uri, in ga do ponovnega segrevanja hranimo v hladilniku največ en dan.To ne pomeni, da se po natanko 24 urah v rižu nenadoma razvijejo nevarne bakterije, ampak gre za previdnostno priporočilo, ki zmanjša tveganje za zastrupitev. Za splošne ostanke hrane NIJZ navaja možnost shranjevanja v hladilniku od dva do tri dni, a pri rižu svetuje večjo previdnost zaradi Bacillus cereus.Kakšni so simptomi zastrupitve z bakterijo Bacillus cereus? Zastrupitev se lahko kaže na dva načina, odvisno od vrste toksina. Prva oblika: Pri prvi obliki je značilno predvsem nenadno bruhanje, ki ga lahko spremljata slabost in občasno driska. Simptomi se lahko pojavijo zelo hitro, običajno že v eni do šestih urah po zaužitju okužene hrane.Druga oblika: Prevladujejo vodena driska in trebušni krči. Težave se običajno pojavijo nekoliko pozneje, približno šest do 15 ur po zaužitju hrane. Večina sicer zdravih ljudi okreva v približno enem dnevu, vendar lahko zaradi bruhanja in driske pride do izgube tekočine.Posebej previdni moramo biti pri majhnih otrocih, starejših in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Če bolnik ne more zadržati tekočine, kaže znake dehidracije ali ima hude oziroma dolgotrajne simptome, je potreben zdravniški pregled.Nevarnost ne velja samo za rižČeprav je zastrupitev z bakterijo Bacillus cereus pogosto povezana prav z rižem, ta ni edino živilo, pri katerem moramo biti previdni. Bakterija se lahko pojavlja tudi v testeninah, krompirjevih jedeh in drugih škrobnatih živilih. Tveganje se poveča predvsem takrat, ko kuhano hrano počasi ohlajamo ali jo predolgo hranimo pri sobni temperaturi. Zato podobna pravila veljajo tudi za večje količine testenin, pire krompirja in drugih pripravljenih jedi, ki jih nameravamo shraniti za naslednji dan Ključne besede: riž, pogrevanje, bakterija, NIJZ, okužba, tveganje