Skoraj 9 mesecev je imel v sebi prašičjo ledvico, nato pa preobrat

08. 09. 2026 ob 09:45

Američan je z gensko spremenjeno prašičjo ledvico brez dialize živel devet mesecev, nato pa so zdravniki postavili še nov mejnik v transplantacijski medicini

Američan Tim Andrews je postal del pomembnega preboja v transplantacijski medicini. Gensko spremenjena prašičja ledvica mu je omogočila življenje brez dialize kar 271 dni oziroma skoraj devet mesecev. Zaradi okužbe so zdravniki morali zmanjšati odmerke zdravil za zaviranje imunskega sistema, kar je postopoma poslabšalo delovanje ledvice. Po 271 dneh je ledvica odpovedala in zdravniki so jo odstranili, Tim pa se je začasno vrnil na dializo. Januarja 2026 je prejel ledvico umrlega človeškega darovalca, s tem pa postal prvi pacient, pri katerem je praščičja ledvica uspešno služila kot »most« do kasnejše presaditve človeškega organa.Več kot dve leti je bil odvisen od dialize zaradi bolezniOb presaditvi je imel Andrews 66 let. Zaradi sladkorne bolezni tipa 2 je razvil končno odpoved ledvic in bil več kot dve leti odvisen od dialize. Njegove možnosti za pravočasno presaditev človeške ledvice so bile slabe.Po ocenah zdravnikov je imel le 9 % možnosti, da bi v petih letih prejel ustrezno človeško ledvico, medtem ko je bilo tveganje za smrt ali odstranitev s čakalnega seznama precej večje. Zato se je odločil za eksperimentalno presaditev gensko spremenjene prašičje ledvice, ki je bila izvedena januarja 2025 v bolnišnici Massachusetts General Hospital v Bostonu.Foto: ProfimediaLedvica je bila gensko močno spremenjenaLedvica je prišla iz posebej vzrejene prašičke in je bila pred presaditvijo gensko močno modificirana. Raziskovalci so izvedli 69 sprememb genskega zapisa. Nekatere spremembe so bile namenjene izboljšanju združljivosti organa s človeškim telesom, da bi ga imunski sistem težje zavrnil. Druge so se osredotočile na zmanjšanje tveganja prenosa prašičjih virusov na ljudi.Presajanje organov med različnimi vrstami živali imenujemo ksenotransplantacija. Prašičji organi so zanimivi za raziskovalce, ker so v nekaterih pogledih velikostno in funkcionalno podobni človeškim, sodobne metode genskega urejanja pa omogočajo njihovo prilagoditev človeškemu organizmu.Po presaditvi se je njegovo življenje spremeniloPraščičja ledvica je po presaditvi začela delovati in Andrews je lahko prenehal z dializo. Pozneje je izjavil, da se že dolgo ni počutil tako dobro. Ponovno je lahko opravljal vsakodnevna opravila, kuhal, pospravljal in se odpravljal na daljše sprehode s svojim psom.Zdravniki so ga natančno spremljali, zlasti glede delovanja ledvice, odziva imunskega sistema in morebitnega prenosa okužb. Kljub začetnemu imunskemu odzivu, ki je povzročil zavračanje organa, so ga zdravniki uspešno obravnavali. Foto: ProfimediaUporaba prašičje ledvice ni ovirala kasnejše presaditveZa zdravnike je bilo ključno, da pri Andrewsu po uporabi prašičje ledvice niso opazili novih protiteles, ki bi lahko otežila naslednjo presaditev človeškega organa. Prav tako niso zaznali prenosa prašičjih virusov ali drugih povzročiteljev bolezni. To je pomembno, saj je varnost ksenotransplantacij ena glavnih skrbi in možnost prenosa okužb med vrstami. Raziskovalci menijo, da bi prašičje ledvice v prihodnosti lahko začasno nadomestile človeške organe nekaterim bolnikom.Prašičji organi kot "most" do človeške ledviceBolniki s končno odpovedjo ledvic lahko čakajo na primerno ledvico več let in v tem času pogosto potrebujejo redno dializo. Prašičji organ bi nekaterim v prihodnosti lahko omogočil obdobje brez dialize, medtem ko čakajo na človeškega darovalca.Vodja raziskovalne skupine dr. Leonardo Riella je izpostavil, da je pomanjkanje organov trenutno eden največjih izzivov transplantacijske medicine. Čeprav je presaditev za mnoge bolnike najboljša možnost zdravljenja, primanjkuje ustreznih človeških organov.Dolgoročni cilj raziskovalcev je raziskati, ali bi gensko spremenjeni živalski organi lahko postali trajnejša alternativa. Kljub obetavnim rezultatom zdravniki opozarjajo, da gre za primer enega samega bolnika.Do rutinske uporabe je še dolga potUspeh je bil rezultat skrbne izbire pacienta ter intenzivnega spremljanja in specialistične oskrbe, ki ni vedno dostopna povsod. Zato bodo potrebne obsežnejše klinične študije, s katerimi bodo znanstveniki morali preveriti dolgoročno varnost, vzdržljivost organov in odziv človeškega imunskega sistema.Primer Andrews pa dokazuje, da ideja o uporabi živalskih organov pri ljudeh ni več zgolj znanstvena fantastika. Prašičja ledvica mu je omogočila devet mesecev brez dialize in mu nazadnje pomagala premostiti obdobje do presaditve človeškega organa. Ključne besede: prašičja ledvica, presaditev, medicina, transplantacija, zdravstvo