''Tiha'' bolezen, ki je pogosto neopažena: Marsikdo dolgo ne ve, da se v njegovem telesu dogajajo spremembe

05. 09. 2026 ob 07:07

Ateroskleroza je kronična, napredujoča bolezen arterij, ki pogosto ostane neopažena, dokler ne povzroči resnih zapletov, kot so srčni infarkt, možganska kap ali periferna arterijska bolezen

Aterosklerozo pogosto povezujemo s starejšimi, vendar nova obsežna raziskava kaže, da se spremembe v krvnih žilah lahko pojavijo veliko prej. V telesu se razvija več let ali celo desetletij, ne da bi povzročila očitne težave. Gre za proces, pri katerem se obloge kopičijo na stenah arterij, kar lahko sčasoma privede do zožitve žil in potencialnih zapletov, kot so srčni ali možganski infarkt. Raziskovalci so odkrili vidne obloge v arterijah že pri ljudeh, starih 20 let, med moškimi v tridesetih letih pa je imel približno vsak tretji znake ateroskleroze. Simptomi in znaki ateroskleroze Kot poroča WebMD, je ateroskleroza pogosto "tiha" bolezen in ljudje dolgo ne vedo, da se v njihovih arterijah dogajajo spremembe. V zgodnjih fazah običajno ni značilnih simptomov, težave se lahko pojavijo šele, ko je pretok krvi močno zmanjšan ali ko aterosklerotični plak poči in nastane krvni strdek. Posledice so odvisne od prizadetih arterij.Simptomi se razlikujejo glede na prizadeto arterijo:- Koronarna arterijska bolezen: bolečina v prsih (angina), zasoplost, utrujenost.- Karotidna arterijska bolezen: omotica, nenadna šibkost, težave z govorom – opozorilni znaki možganske kapi.- Periferna arterijska bolezen: bolečine v nogah med hojo, hladne okončine, počasno celjenje ran.- Ledvična arterijska bolezen: visok krvni tlak, odpoved ledvic.Kot piše Cleveland Clinic, se simptomi pogosto pojavijo šele ob zapletih, zato je zgodnje odkrivanje ključno. Bolezenske spremembe so bile prisotne že pri najmlajši skupiniKako zgodaj se ta proces začne, kažejo rezultati mednarodne študije REACT, ki so bili objavljeni v ugledni reviji The New England Journal of Medicine in predstavljeni na kongresu Evropskega kardiološkega združenja.V raziskavo je bilo vključenih 16.808 odraslih, starih od 18 do 70 let, iz Danske in Španije. Nihče med njimi ni imel znane aterosklerotične srčno-žilne bolezni. Raziskovalci so z ultrazvokom pregledali vratne in stegenske arterije ter s CT-angiografijo tudi koronarne arterije. Rezultati so bili presenetljivi; tiha ateroskleroza je bila odkrita pri 57,1 odstotka vseh udeležencev.Med ljudmi, starimi od 18 do 29 let, so jih opazili pri 8,7 odstotka moških in 6,7 odstotka žensk, kar pomeni, da ima približno eden od 13 mladih odraslih znake ateroskleroze.S starostjo se pogostnost ateroskleroze povečuje, pri čemer so raziskovalci opazili pomembne razlike med spoloma. Med moškimi v tridesetih letih je imelo vidne aterosklerotične obloge 34,6 odstotka udeležencev, medtem ko je bilo med ženskami v isti starostni skupini to le 21,3 odstotka. Pri ženskah se pogostnost povečuje nekoliko pozneje, nato pa je porast v srednjih letih bolj izrazit.V starostni skupini od 60 do 70 let je bila tiha ateroskleroza prisotna že pri približno devetih od desetih sodelujočih.Nova raziskava opozarja, da odsotnost simptomov še ne pomeni, da so arterije brez aterosklerotičnih spremembRaziskovalci so primerjali ugotovitve slikanja z evropskim sistemom SCORE2, ki ocenjuje verjetnost srčno-žilnih dogodkov glede na dejavnike, kot so starost, krvni tlak, holesterol in kajenje. Ugotovili so, da so imeli nekateri sodelujoči na posnetkih vidne obloge, čeprav so bili po običajni oceni še vedno uvrščeni med manj ogrožene.To odpira vprašanje, ali bi neposredno slikanje arterij lahko pomagalo pri natančnejšem in zgodnejšem prepoznavanju ogroženih ljudi.Avtorji raziskave ne predlagajo, da bi morali zdravi ljudje preventivno opravljati ultrazvočne preglede ali CT-angiografijo. Raziskava je bila namenjena proučevanju pogostosti tihe ateroskleroze v različnih življenjskih obdobjih, ne pa dokazovanju koristi presejanja celotnega prebivalstva. Raziskovalci bodo šele ugotavljali, ali bi odkrivanje oblog s slikanjem in temu prilagojena preventiva lahko izboljšala zdravstvene izide. Rezultati pa so še en opomnik, da skrb za žile ni nekaj, s čimer bi bilo smiselno začeti šele v poznejših letih. Nadzor krvnega tlaka in holesterola, nekajenje, redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana in vzdrževanje primerne telesne mase ostajajo pomembni ukrepi za zmanjševanje srčno-žilnega tveganja. Ključne besede: Ateroskleroza, tiha bolezen, bolezen, mladi, potek, simptomi