Prihodnost služb v Sloveniji: Ena sposobnost bo pri iskanju službe pomembnejša od diplome

30. 09. 2026 ob 09:38

Kateri poklici so danes najbolj iskani in kaj bo prinesla umetna inteligenca? ZRSZ opozarja: Ena sposobnost bo pri iskanju službe pomembnejša od diplome

Slovenski trg dela še naprej kaže izrazito pomanjkanje nekaterih kadrov. Med najbolj iskanimi so delavci v industriji in gradbeništvu, vozniki težkih tovornjakov, vzgojitelji, zdravstveni delavci, kuhinjski pomočniki, skladiščniki ter prodajalci. Na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) so za Svet24 pojasnili, da se največje pomanjkanje delovne sile opaža predvsem v izobraževalnem sektorju, zdravstvu in socialnem varstvu, predelovalnih dejavnostih ter gradbeništvu in transportu.Pomanjkanje tisočev delavcev: To so najbolj iskani poklici»Trenutno so najbolj iskani poklici delavci za preprosta dela v industriji, delavci v gradbeništvu, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki, vozniki težkih tovornjakov, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, predmetni učitelji v osnovnih šolah, kuhinjski pomočniki, zdravstveni delavci, skladiščniki ter prodajalci,« so navedli na Zavodu.Glavni primanjkljaji delovne sile se po njihovih besedah kažejo na področju izobraževanja, zdravstvenega in socialnega varstva, predelovalne dejavnosti, gradbeništva ter prevoza in skladiščnega poslovanja.Največ povpraševanja po novih zaposlitvah v gradbeništvuPo napovedih Poklicnega barometra naj bi letos biologi, farmacevti, hotelski receptorji in viličaristi prešli iz pomanjkanja v ravnovesje, medtem ko naj bi arhitekti in tehniki prešli iz presežka v ravnovesje.Presežek ostaja napovedan na področju grafičnih in multimedijskih oblikovalcev, novinarjev, umetnikov ter tajnikov.Dolgoročne napovedi kažejo na spremembo dinamike celotnega trga dela, saj naj bi se nova delovna mesta ustvarjala še do leta 2029, po letu 2030 pa naj bi prosta delovna mesta nastajala predvsem zaradi nadomeščanja upokojenih delavcev.Iščete službo? V teh panogah naj bi letos najbolj iskali nove kadreRaziskava Napovednik zaposlovanja pomlad 2026 kaže, da delodajalci v drugi polovici leta pričakujejo največje povečanje povpraševanja po novih kadrih v gradbeništvu (5,4 odstotka). Sledijo nastanitvene in gostinske dejavnosti (4,5 odstotka), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (4,4 odstotka), zdravstvo in socialno varstvo (3,4 odstotka) ter prevoz in skladiščenje (3 odstotke).IT-kadri ostajajo iskaniČeprav se je povpraševanje po kadrih v IT-sektorju v zadnjih letih spreminjalo, ostaja razmeroma visoko. »Število zavodu sporočenih prostih delovnih mest za strokovnjake in tehnike za opravljanje najbolj tipičnih poklicev s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije je v zadnjih letih nihalo, kljub temu pa ostaja visoko,« pojasnjujejo.»Pričakujemo nadaljnjo rast potreb, predvsem po strokovnjakih in tehnikih, pa tudi v drugih poklicnih skupinah zaradi uporabe tehnologij IKT in prestrukturiranja gospodarstva,« pravijo na ZRSZ.Umetna inteligenca medtem že vpliva na trg dela»V določeni meri umetna inteligenca že preoblikuje delovna mesta in vpliva na zaposlitvene procese v IT sektorju,« so za Svet24 povedali na ZRSZ.Analiza področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, pripravljena za potrebe projekta Platforma trga dela, ugotavlja, da bodo tudi v prihodnje nastajale potrebe po IT-strokovnjakih in tehnikih. V ospredju bodo predvsem praktično delo z umetno inteligenco in agentskimi orodji, sistemsko razmišljanje in arhitektura rešitev, podatkovna pismenost, kibernetska varnost, oblačna arhitektura in razvoj, operacije in vzdrževanje ter avtomatizacija rešitev z malo oziroma brez kode.»Vse pomembnejše bodo prečne (splošne) kompetence kot so učna agilnost in t. i. razvojna miselnost, sistemsko razmišljanje (razumevanje širše slike),« pojasnjujejo.Pri IKT-specialistih bodo najbolj iskane kompetence, povezane z razvojem in analizo programske opreme, načrtovanjem podatkovnih baz, programiranjem, upravljanjem podatkov in kibernetsko varnostjo.Umetna inteligenca pa po ugotovitvah ZRSZ že spreminja tudi konkretne nalogeUmetna inteligenca v kombinaciji z digitalizacijo že spreminja delovna mesta pri procesih avtomatizacije in robotizacije. Opažajo tudi, da junior pozicije izginjajo, saj njihove delovne naloge prevzema prav umetna inteligenca.Uporaba naprednejših tehnologij je najbolj koncentrirana v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, medtem ko gradbeništvo, promet in gostinstvo pri naprednejših tehnologijah bolj zaostajajo.Več pa si preberite na Svet24.   Ključne besede: služba, Slovenija, poklic, iskanje, delo, zaposlitev