Nemški turist, ki Brač obiskuje že 18 let razočaran nad tamkajšnjim turizmom: ''Čevapčiči za 25 evrov, zrezek za 35''

Nemški portal Kroatien-nachrichten.de je objavil odprto pismo dolgoletnega nemškega obiskovalca Hrvaške, za katerega pravi, da bi ga moral prebrati "vsak gostinec in vsak župan". Njegov avtor Christoph, podjetnik iz Frankfurta, Brač obiskuje že 18 let. Na otoku je kupil hišo, spletel tesna prijateljstva z domačini in se vključil v lokalno življenje. Zato njegove besede, kot poudarjajo, niso zapis turista, ki ga je razjezila ena draga večerja ali slaba izkušnja na dopustu. Piše kot dolgoletni obiskovalec, ki Brač obiskuje že dve desetletji in ga dojema kot svoj drugi dom. Avtor pisma predvsem opozarja na vse večjo komercializacijo in način, kako do hitrega zaslužka. Po njegovem se zaradi tega počasi izgublja prav tisto, "zaradi česar so se številni dolgoletni gostje nekoč zaljubili v Dalmacijo: preprostost, pristnost, gostoljubnost in občutek, da niso le denarnica."Njegovo sporočilo zato ni poziv, naj bo na Hrvaškem vse poceni. Ljudje morajo od svojega dela živeti, podjetniki morajo ustvarjati dobiček in tudi turizem se spreminja. Toda po njegovem obstaja meja, pri kateri želja po večjem zaslužku začne zmanjševati vrednost tistega, zaradi česar gost sploh pride."Sezona je bila del življenja, ne pa vse življenje" Ko se spominja svojih prvih let na Braču, opisuje precej drugačno vzdušje od tistega, ki ga opaža danes. "Hrvaško smo spoznali kot toplo, odprto in gostoljubno državo. Tudi sredi sezone so imeli naši prijatelji tukaj čas za kavo, pogovor, skupno večerjo ali spontano druženje. Tudi takrat so morali ljudje služiti za življenje, tako kot danes. Toda sezona je bila del njihovega življenja, ni bila njihovo celotno življenje," piše.Prav v tem vidi eno največjih sprememb. Turizem je bil nekoč pomemben del življenja na otoku, danes pa ima po njegovem občutku vse pogosteje prednost pred vsem drugim. Spremenil se je tudi način določanja cen. Christoph meni, da se je vprašanje, koliko je neka storitev dejansko vredna, marsikje umaknilo vprašanju, koliko je gost zanjo še pripravljen plačati.Čevapčiči za 25 evrov, zrezek za 35 Kot konkreten primer izpostavlja gostinske cene. Navaja, da lahko navadni čevapčiči ali pleskavica stanejo 20 ali 25 evrov, zrezek pa 35 evrov. Ker prihaja iz Frankfurta, mesta, kjer so življenjski stroški visoki, ga takšne cene še toliko bolj presenečajo. "Prihajam iz Frankfurta. Tudi tam dobro poznamo visoke cene. Toda ko preprost obrok na Braču stane toliko kot obrok v središču Frankfurta, to kot podjetnik težko ekonomsko upravičim.''Christoph pravi, da bi si takšne cene lahko privoščil. Toda vprašanje zanj ni več, ali lahko plača, temveč ali je tisto, kar dobi za svoj denar, takšne cene tudi vredno. Kovanci potrebni tudi za tuš Eden najbolj zgovornih delov njegovega pisma sploh ni povezan z dragimi restavracijami ali luksuznimi storitvami. Gre za povsem običajen tuš ob morju. "Dolga leta je bil v našem javnem zalivu preprost tuš, ki ga je postavila občina. Prišel si iz morja, spral sol in odšel domov. Nihče ni o tem razmišljal. Danes je tam tuš na kovance." Avtor sicer poudarja, da en evro sam po sebi ni težava. "Seveda nihče ne bo bankrotiral, ker mora plačati evro za tuširanje. Ne gre za ta evro. Gre za vprašanje, ali mora res vse imeti svojo ceno."Prav v tej majhni spremembi vidi simbol širšega problema. Stvari, ki so bile nekoč samoumeven del življenja in gostoljubnosti, vse pogosteje dobivajo svojo ceno. In ko se takšne malenkosti seštevajo, se po njegovem spreminja tudi občutek, s katerim gost prihaja na Hrvaško.Po skoraj dveh desetletjih se znova počuti kot tujec Visoke cene pa niso tisto, kar ga je najbolj prizadelo. Christoph piše tudi o administrativnem oddaljevanju in izgubi občutka povezanosti z lokalno skupnostjo, med drugim v povezavi s statusom prebivalca in plovilom. Po 18 letih obiskovanja Brača, nakupu hiše, vlaganju v okolje ter prijateljstvih in odnosih, ki jih je tam ustvaril, ga boli občutek, da je ponovno obravnavan predvsem kot tujec oziroma gost. "Sporočilo, ki ga dobivamo, je: Pravzaprav ne spadate sem. In to boli."Njegov občutek pripadnosti se namreč ni ustvaril čez noč. Nastajal je skozi prijateljstva, sosedske odnose, zaupanje in vsakoletno vračanje na otok. "Po toliko letih se nismo več počutili kot turisti. Pa vendar imamo danes vse pogosteje občutek, da smo samo gostje: od katerih se pričakuje, da bodo porabili veliko denarja." Prav ta sprememba je zanj bolj boleča od katerega koli računa v restavraciji."Nismo iskali Saint-Tropeza. Iskali smo Brač" V zaključku pisma Christoph gostincem, podjetnikom in lokalnim odločevalcem sporoča, naj pri lovu na kratkoročni zaslužek ne pozabijo, zakaj se gostje na Hrvaško vračajo desetletja. Po njegovem država ne potrebuje kopiranja Azurne obale ali drugih prestižnih destinacij. "Za nas Hrvaška nikoli ni bila Azurna obala. In to mislim kot kompliment Hrvaški. Nismo iskali Saint-Tropeza. Iskali smo Brač." A poudarja, da višje cene, same po sebi še ne ustvarijo luksuza. "Čevapčiči ne postanejo luksuzna jed samo zato, ker stanejo 25 evrov. Konoba ne postane luksuzna restavracija samo zato, ker večerja stane 100 evrov na osebo."Nekatere stvari je veliko težje dobiti nazaj kot denar Christoph svoje pismo konča z opozorilom, ki presega vprašanje cen ene turistične sezone. Cene je mogoče znižati. Hišo je mogoče obnoviti. Cesto je mogoče popraviti. Toda odnos, ki se med gostom in krajem gradi leta ali celo desetletja, je precej bolj krhek. "Cene se lahko ponovno spremenijo. Hiše se lahko obnovijo. Ceste se lahko popravijo. Toda zaupanje, občutek dobrodošlice in občutek pripadnosti je veliko težje ponovno pridobiti, ko jih enkrat izgubimo."Po skoraj dveh desetletjih na Braču zato domačinom in odločevalcem pušča preprosto sporočilo: "Ohranite to. Vredno je več kot še en zasluženi evro."

"Ko preprost obrok na Braču stane toliko kot v središču Frankfurta, to težko upravičim," piše v odprtem pismu