Občasno sedenje s prekrižanimi nogami zdravemu človeku praviloma ne škodi. Težave se lahko pojavijo predvsem, če v istem položaju ostanemo predolgo ali vedno obremenjujemo isto stran telesa.
Sedenje s prekrižanimi nogami je ena najpogostejših navad pri delu, doma ali med počitkom. Čeprav se marsikomu zdi udobno, lahko dolgotrajno vztrajanje v tem položaju vpliva na držo, mišično ravnovesje in celo na rezultat merjenja krvnega tlaka. Zakaj se nam zdi sedenje prekrižanih nog udobno?Ko sedimo s prekrižanimi nogami, telo za ohranjanje položaja potrebuje manj aktivnega dela mišic trupa. Prav zato se nam takšen način sedenja pogosto zdi prijetnejši kot vzravnano sedenje z obema stopaloma na tleh. Težava pa se lahko pojavi, če v tem položaju ostanemo več ur ali vedno prekrižamo isto nogo. Pri takšnem sedenju se lahko ena stran medenice nekoliko dvigne višje od druge, telo pa se začne prilagajati z nagibanjem ali obračanjem. Mišice morajo to neravnovesje ves čas popravljati, kar lahko sčasoma povzroči napetost v zadnjici, bokih, spodnjem delu hrbta, ramenih ali vratu. Večji problem kot položaj je dolgotrajno sedenje Strokovnjaki poudarjajo, da občasno sedenje s prekrižanimi nogami za zdrave ljudi ni razlog za skrb. Veliko večjo obremenitev za telo predstavlja dolgotrajno sedenje brez premikanja. Če več ur skoraj nepremično sedimo za računalnikom, se lahko mišice upogibalke kolka in zadnje stegenske mišice skrajšajo ter postanejo napete, mišice trupa pa sčasoma oslabijo. Dolgotrajno gledanje v zaslon lahko vpliva tudi na držo glave in prispeva k tako imenovanemu tehnološkemu vratu. Zato strokovnjaki opozarjajo, da ni najpomembneje najti enega popolnega sedečega položaja, temveč ga redno spreminjati. Prekrižane noge lahko vplivajo na meritev krvnega tlaka Sedenje s prekrižanimi nogami lahko za kratek čas nekoliko zviša izmerjeni krvni tlak. Prav zato zdravstveni delavci pri meritvah priporočajo, da sedimo naslonjeni, nog ne prekrižamo, stopala pa položimo ravno na tla. To pa ne pomeni, da takšen položaj povzroča visok krvni tlak ali kronično hipertenzijo. Gre predvsem za začasen vpliv na rezultat meritve. Več previdnosti je priporočljive pri ljudeh z limfedemom ali težavami z odtekanjem tekočine. Dolgotrajno sedenje s prekrižanimi nogami lahko poveča pritisk na krvne in limfne žile ter začasno oteži pretok. Vzemite si premor Pri dolgotrajnem sedenju je pomembno, da si redno vzamemo premor. Približno vsakih 30 minut je priporočljivo vstati, narediti nekaj korakov, se pretegniti ali spremeniti položaj telesa. Če radi sedite s prekrižanimi nogami, strokovnjaki svetujejo, da nogi izmenjujete in ne obremenjujete vedno iste strani. Občasno položite obe stopali na tla, poravnajte hrbet in aktivirajte mišice trupa. Občasno sedenje v tem položaju torej ni nevarno. Težave se najpogosteje pojavijo šele takrat, ko v istem, neaktivnem in asimetričnem položaju preživimo velik del dneva.
Ključne besede: Sedenje, prekrižane noge, tveganje za zdravje