Od strica podedoval hišo, a hitro spoznal, da to ne prinaša nič dobrega

03. 08. 2026 ob 13:58

Dedovanje hiše ne pomeni le novega premoženja. Preverite, katere stroške lahko prinese prazna nepremičnina in kaj določa slovenska zakonodaja

Dedovanje hiše ali stanovanja se pogosto zdi finančna prednost, a mnogi dediči šele po zaključku zapuščinskega postopka spoznajo, da lastništvo nepremičnine prinaša tudi redne obveznosti. Tudi če v hiši nihče ne živi, jo je potrebno vzdrževati, plačevati določene dajatve in pokrivati druge stroške. Če hiša ostane prazna dalj časa, se lahko pojavijo dodatni stroški zaradi propadanja objekta, kot so nevzdrževana streha, vlaga ali poškodovane inštalacije, kar lahko hitro privede do visokih stroškov.Obstaja zmotno prepričanje, da prazna nepremičnina ne generira večjih izdatkov. V resnici je situacija ravno nasprotna. Lastnik mora tudi za hišo, v kateri nihče ne biva, poravnavati določene obveznosti.Med najpogostejše obveznosti spadajo:- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), če ga občina predpisuje,- davek na premoženje, kadar je to določeno z zakonom,- zavarovanje nepremičnine (če ga lastnik sklene),- nujna vzdrževalna dela,- stroški komunalnih storitev ali priključkov, ki jih ni mogoče začasno odjaviti,- morebitni stroški upravljanja pri večstanovanjskih stavbah.Kaj je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča?Mnogi dediči so presenečeni, ko prejmejo odločbo za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). To je občinska dajatev, ki se plačuje za zazidana in v nekaterih primerih tudi nezazidana stavbna zemljišča. Pomembno je vedeti, da se NUSZ praviloma plačuje ne glede na to, ali v hiši dejansko kdo živi. Višina nadomestila je odvisna od občinskega odloka, lokacije, namembnosti nepremičnine in drugih meril. Če se lastnik nepremičnine spremeni, lahko novi lastnik zahteva spremembo odločbe za plačilo NUSZ.Ali je po dedovanju potrebno plačati davek?Mnoge skrbi tudi davek na dediščino. Dobra novica je, da dediči prvega dednega reda – torej otroci, posvojenci, zakonec ali zunajzakonski partner – običajno ne plačajo davka na dediščino. Če pa dedujejo bolj oddaljeni sorodniki ali osebe brez sorodstvenega razmerja, lahko nastane obveznost plačila davka, odvisno od vrednosti podedovanega premoženja. Davčni organ davek odmeri po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o dedovanju, zato dediču ni potrebno vlagati posebne napovedi.Dedovanje pomeni tudi prevzem obveznostiManj znano je, da z dedovanjem ne pridobite le nepremičnine, temveč lahko tudi določene obveznosti pokojnika. Če je zapustnik imel neporavnane davčne obveznosti, so dediči za te obveznosti odgovorni do višine podedovanega premoženja, razen če se dediščini odpovejo. Finančna uprava po pravnomočnosti sklepa o dedovanju obvesti dediče o morebitnem davčnem dolgu in načinu plačila.Se prazna hiša splača obdržati? Če dedič v hiši ne namerava živeti, se običajno pojavijo tri možnosti: nepremičnino odda v najem, jo proda ali jo obdrži za prihodnjo uporabo. Strokovnjaki opozarjajo, da se pri odločitvi ne splača gledati le na tržno vrednost hiše. Pomembno je oceniti tudi letne stroške lastništva, morebitna vlaganja v obnovo in tveganje, da se prazna hiša brez rednega vzdrževanja začne hitro slabšati. V številnih primerih lahko oddaja ali prodaja nepremičnine dolgoročno pomeni manjše finančno breme kot večletno plačevanje vseh stroškov za objekt, ki ostaja prazen. Ključne besede: hiša, dedovanje, nepremičnina, plačevanje, stroški