Orientalski sršen se je po desetletjih znova pojavil v Dalmaciji, letos pa so nova opažanja zabeležili tudi v Sloveniji. Razkrivamo, kakšno je stanje.
Orientalski sršen (Vespa orientalis) se je vrnil v Dalmacijo, kjer je izginil v 70. letih prejšnjega stoletja. O tej nenavadni vrnitvi poroča hrvaška Slobodna Dalmacija, ki se je pogovarjala z biologom Tonijem Korenom iz združenja Hyla. Letos so nova opažanja dokumentirali tudi v Sloveniji, kjer strokovnjaki spremljajo pojav te vrste, predvsem na obalno-kraškem območju. Zavod RS za varstvo narave navaja, da so letos že opazili in zabeležili nova gnezda orientalskega sršena v Sloveniji.Presenečenje v Dalmaciji po 50 letih: Sršen v kamnolomuKoren je za portal povedal, da je orientalskega sršena julija lani odkril in ujel v kamnolomu blizu Kaštelov. "Od takrat nimamo novih informacij o njegovi prisotnosti v Dalmaciji," je dodal biolog.Do odkritja je prišlo, ker je Koren na družbenih omrežjih videl fotografijo orientalskega sršena v eni od slovenskih skupin. Da bi preveril njegovo prisotnost na Hrvaškem, se je odpravil na teren. V bližini Kaštelov je imel srečo, saj je ob prihodu v kamnolom takoj opazil sršena in ga ujel. "Takoj sem ga prepoznal. V primerjavi z našim domačim sršenom je bolj pisan in opazen. Presenetilo me je, da te vrste v Dalmaciji niso videli skoraj 50 let," je dodal Koren.Biolog opozarja, da orientalski sršen ni napadalen brez razloga. "Običajno se brani, če se počuti ogroženega – ko ga primeš ali stisneš," je razložil.
Ne približujte se mu: Sršen lahko človeka zazna kot tekmeca
Na Zavodu RS za varstvo narave ob tem svetujejo posebno previdnost predvsem na območjih, kjer se orientalski sršeni zadržujejo v bližini vodnih virov in virov hrane. Proti koncu poletja se zaradi pomanjkanja hrane povečuje tekmovalnost med žuželkami in drugimi živalmi, zato lahko postanejo bolj napadalni.
Kot so pojasnili, lahko človeka zaznajo kot tekmeca oziroma potencialnega odjemalca hrane, zaradi česar lahko postanejo agresivni. Ljudem zato svetujejo posebno previdnost pri nabiranju sadja ter pri opravilih na travnatih površinah, kot so travniki, pašniki in gozdni robovi.
Občanom, ki opazijo orientalskega sršena ali njegovo gnezdo, na zavodu priporočajo, naj se obrnejo na deratizacijsko službo, ki se ukvarja z dezinsekcijo. Za pomoč se lahko obrnejo tudi na lokalno čebelarsko društvo ali občino, predvsem v občinah na obalnem območju.
Toplejše podnebje prinaša nove vrsteKoren poudarja, da zaradi podnebnih sprememb in milih zim v naše kraje prihajajo nove vrste žuželk. To omogoča, da nekatere vrste, ki prej niso mogle preživeti v hladnejšem okolju, danes uspevajo in se širijo. "Lahko pričakujemo prihod novih vrst, nekatere že naseljujejo naše območje. Mile zime jim omogočajo preživetje," je pojasnil in omenil tudi tigraste komarje, ki so se že udomačili v številnih območjih. Ljudje lahko pripomorejo k njihovi omejitvi s preprečevanjem stoječe vode, kjer se razvijajo ličinke.Problematične vrste azijskega sršenaKoren opozarja, da večina novih vrst ni nevarnih za ljudi ali okolje, a je kljub temu pomembno spremljati njihovo prisotnost. Med bolj problematičnimi vrstami izpostavlja azijskega sršena, ki je že prisoten v Italiji in povzroča težave čebelarjem, saj lovi čebele pred panji in lahko povzroči velike škode v čebelarstvu. V Italiji so vzpostavili posebne službe za spremljanje in odstranjevanje njegovih gnezd.Kaj se dogaja z orientalskim sršenom v Sloveniji?Strokovnjaki iz Zavoda RS za varstvo narave so pojasnili, da je letos orientalski sršen še vedno prisoten predvsem v toplejših predelih Slovenije, največ opažanj pa prihaja z obalno-kraškega območja. Čeprav so bila letos zabeležena nova gnezda, strokovnjaki menijo, da se vrsta ne bo močneje širila v notranjost Slovenije. Opozarjajo pa, da bi lahko zaradi podnebnih sprememb in milejših zim v prihodnosti prišlo do njenega pojava tudi na drugih območjih.Foto: Profimedia
Ne zamenjujte ga z drugimi vrstami: Veliko opažanj je bilo napačnih
Na Zavodu RS za varstvo narave so letos prejeli manj prijav o pojavu orientalskega sršena kot lani. Ob tem so prejeli tudi veliko podatkov o drugih vrstah, ki so jih opazovalci zamenjali za orientalskega sršena ali rumenonogega azijskega sršena (Vespa velutina nigrithorax). Najpogosteje je šlo za domorodnega evropskega sršena (Vespa crabro) ali predstavnike skolij (Scolia sp.).Glede trenutne razširjenosti orientalskega sršena so za Svet24 pojasnili, da je vrsta še vedno omejena na toplejši del Slovenije, predvsem na obalno-kraško območje. Največ podatkov o gnezdih so prejeli iz obalnih mest in njihovega neposrednega zaledja.
Gnezda so skrita, nevarnost pa ostaja
Pri vprašanju o novih potrjenih gnezdih in odstranitvah so povedali, da so prejeli največ podatkov o pojavu osebkov te vrste, ne pa o samih gnezdih. Gnezda orientalskega sršena je namreč pogosto težko opaziti, saj so lahko skrita v manjših odprtinah ali razpokah v tleh, stenah, zidovih oziroma podobnih strukturah.Podatkov o odstranjenih gnezdih na zavodu nimajo, razen posameznih obvestil opazovalcev, da so gnezdo odstranili sami. Glede opozoril prebivalcev in čebelarjev so pojasnili, da letos niso prejeli več opozoril o pojavu te vrste kot v lanskem letu. Število prijav s strani prebivalcev in čebelarjev se tako ni povečalo.Od Italije do Slovenije: Kako je orientalski sršen prišel k namGlede morebitnega širjenja vrste v Sloveniji strokovne ocene, kot so nam pojasnili, za zdaj še ni mogoče podati. Orientalski sršen je toploljubna vrsta, domorodna v jugovzhodnem delu Sredozemlja. Na zavodu menijo, da se je v Slovenijo najverjetneje razširil iz Italije, kamor je bilo s tovorom najverjetneje zaneseno celotno gnezdo z matico. V Sloveniji je trenutno prisoten predvsem v toplejšem, obalnem in kraškem delu države, kjer matice prezimijo v naravi, v špranjah ali odprtinah v različnih materialih.Za zdaj večjega pojava orientalskega sršena v celinskem delu Slovenije še ne pričakujejo. Zaradi podnebnih sprememb in vse milejših zim pa bi lahko matice v prihodnosti prezimile tudi v drugih delih države. Zato obstaja možnost, da se bo vrsta pojavila tudi drugod po Sloveniji, kjer bodo razmere primerne za njeno preživetje.
Ključne besede: sršen, orientalski sršen, nevarnost, Slovenija
