Umetna inteligenca je v zelo kratkem času postala naš sogovornik, pomočnik, vir idej, svetovalec pri delu in včasih celo nekdo, h komur se obrnemo z osebnimi dilemami. Pomaga nam napisati sporočilo, razložiti občutke, oblikovati odločitev ali razumeti vedenje druge osebe. Vse to je lahko koristno. Težava nastane, ko njen odgovor začnemo doživljati kot dokaz, da je naše razmišljanje pravilno.Prav v tem občutku se skriva ena manj opaznih psiholoških pasti umetne inteligence. Ta nam lahko zelo hitro okrepi samozavest glede nečesa, o čemer v resnici še nismo dovolj razmislili. Ne zato, ker bi nas hotela zavesti, temveč zato, ker zna naše misli zelo dobro urediti, razširiti in jim dati obliko, ki zveni logično.V nekaj sekundah se nekaj, kar je bilo prej le občutek ali nedokončana misel, spremeni v urejen argument
Veliko osebnih dilem se ne začne z jasno mislijo. Pogosto se začnejo z občutkom. Nekaj nas boli, nekaj nas zmoti, nekaj se nam zdi krivično, nespoštljivo ali napačno. V sebi imamo delno oblikovano razlago, vendar še ni povsem jasna. Ko takšno izkušnjo opišemo umetni inteligenci, lahko dobimo zelo prepričljiv odgovor, ki naše misli uredi, razširi, olepša in jim doda občutek logične zaokroženosti. V nekaj sekundah se nekaj, kar je bilo prej le občutek ali nedokončana misel, spremeni v urejen argument.
Zakaj nas prepričljiv odgovor tako hitro pomiri?
V psihologiji je dobro znano, da ljudje pogosto precenimo zanesljivost lastne presoje. Ko dobimo razlago, ki je smiselna in se ujema s tem, kar že čutimo, nas to pomiri. Naši možgani ne iščejo vedno najširše slike. Pogosto iščejo razlago, ob kateri napetost popusti.A v resničnih pogovorih je pogosto prav dvom tisti, ki nas premakne. Prijatelj nas lahko vpraša, ali smo morda kaj narobe razumeli. Terapevt nas lahko ustavi pri vzorcu, ki se ponavlja. Partner lahko pove svojo plat. Sodelavec lahko doda podatek, ki ga nismo upoštevali.Pri umetni inteligenci se to ne zgodi vedno samo od sebe. Pogovor se pogosto razvija v smer, ki jo določimo mi. Če iščemo potrditev, jo bomo lažje našli. Če iščemo širino, jo moramo znati zahtevati.
Misli se uredijo v odstavkeDodajo se razlage, primeri in zaključki. Kar je bilo prej nejasno nelagodje, nenadoma zveni kot premišljen argument. In ker je zapisano tekoče, mirno in samozavestno, se nam zdi tudi bolj resnično.Človeški možgani imajo radi jasnost. Radi imajo zgodbe, ki imajo začetek, sredino in konec. Ko dobimo odgovor, ki naše občutke postavi v logično zaporedje, se lahko hitro pojavi občutek: »Torej sem imel prav.« A urejenost odgovora še ni dokaz, da je razlaga celovita.Umetna inteligenca je pri tem izjemno prepričljiva. Ne zato, ker bi tako dobro poznala celotno ozadje naše situacije, temveč zato, ker zna iz informacij, ki jih dobi, oblikovati zelo prepričljiv odgovor. Če ji ponudimo svojo plat zgodbe, bo iz nje sestavila odgovor, ki bo temeljil prav na tej plati.
Stara psihološka past v novi obliki
Ljudje že sicer iščemo potrditve za to, kar verjamemo. Temu psihologija pravi potrditvena pristranskost. Ko smo čustveno vpleteni, redko povsem nevtralno iščemo resnico. Pogosto iščemo olajšanje. Želimo si slišati, da nismo pretiravali, da je bil naš odziv razumljiv, da je bila odločitev dobra, da druga stran res ni ravnala prav.Umetna inteligenca lahko ta proces pospeši. Odgovor ponudi takoj, pogosto v tonu, ki je razumevajoč, pomirjujoč in samozavesten. Če smo v vprašanju že nakazali, kaj želimo slišati, lahko dobimo prav to: lepo ubesedeno potrditev lastnega pogleda.Pri tem ni nujno, da je odgovor napačen. Lahko vsebuje veliko resnice, lahko nam tudi pomaga bolje razumeti občutke in jih prvič jasno poimenovati. Težava se začne, ko delno resnico zamenjamo za celotno sliko.Če v opisu izpustimo pomembne odtenke, bodo manjkali tudi v odgovoru. Če ne omenimo svojega odziva, svoje vloge, zgodovine odnosa ali informacij, ki bi govorile proti naši razlagi, jih umetna inteligenca ne more upoštevati. Kljub temu lahko odgovor deluje kot objektivna presoja, ker je napisan urejeno in samozavestno.V resnici pa je lahko le zelo dobro organizirana različica naše zgodbe.Potrditev ni isto kot osebna rast
Potrditev je prijetna. Včasih jo res potrebujemo, posebno takrat, ko smo dolgo dvomili vase, bili spregledani ali živeli v okolju, kjer naši občutki niso imeli prostora. Pomembno je, da znamo prepoznati, kdaj je naš odziv razumljiv in kdaj se nam ni treba več opravičevati za to, kar čutimo.Toda osebna rast se ne ustavi pri potrditvi. Začne se tam, kjer smo pripravljeni pogledati še nekoliko širše. Kjer lahko prenesemo možnost, da nimamo vseh informacij. Da smo del zgodbe razumeli preozko. Da nas morda vodi stara rana. Da v neki situaciji nismo samo žrtev okoliščin, ampak tudi nekdo, ki ima svoj delež odgovornosti.Zrelost se ne kaže v tem, da znamo svoje stališče vedno bolje utemeljiti, ampak predvsem v tem, da ga znamo po potrebi tudi razširiti.Prav tu lahko umetna inteligenca postane zelo koristna ali pa nas zadrži na mestu. Če jo uporabljamo kot vir hitre potrditve, lahko postane uglajena oblika samoprepričevanja. Če jo uporabljamo kot orodje za preverjanje lastnega razmišljanja, pa nam lahko pomaga videti tudi tisto, kar bi sami najraje preskočili.Odgovor je odvisen od vprašanja
Velika razlika je, ali umetno inteligenco vprašamo: »Ali imam prav?« ali pa: »Kje bi se lahko motil?« Razlika je tudi, ali vprašamo: »Napiši mi, zakaj je moja odločitev smiselna,« ali: »Kateri so najmočnejši protiargumenti moji odločitvi?«
Ključne besede: AI, umetna inteligenca, vprašanje, odgovor, pas, tolažba
