Nevzdržna vročina na delu: Kdaj mora delodajalec ukrepati in kdaj lahko delavec odide domov?

23. 06. 2026 ob 09:44

Če delodajalec ne zagotovi potrebnih zaščitnih ukrepov in obstaja neposredna nevarnost za zdravje ali življenje, ima delavec pravico zavrniti delo

Slovenijo je zajel prvi vročinski val tega poletja, ob tem pa se vsako leto znova postavlja isto vprašanje: pri kateri temperaturi lahko delavec zakonito zavrne delo oziroma mora delodajalec ustaviti delo? Odgovor ni preprost. Slovenska zakonodaja namreč ne določa enotne "prepovedne temperature", temveč zahteva od delodajalcev, da zagotovijo varne in zdrave delovne pogoje, ob upoštevanju okoliščin. Kljub temu pa obstajajo nekateri pomembni temperaturni pragovi, ki jih morajo poznati tako delodajalci kot delavci.Zakonodaja nalaga delodajalcem, da skrbijo za varne delovne razmere, pri čemer morajo upoštevati vrsto dela, fizične napore in vremenske razmere. Kljub temu obstajajo pomembni temperaturni pragovi, ki jih določajo pravilniki in kolektivne pogodbe. V pisarni je temperatura omejena na največ 28 stopinj CelzijaZa delo v notranjih prostorih velja jasna omejitev. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev določa, da temperatura v običajnih delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija. To ne pomeni, da lahko zaposleni ob 29 stopinjah preprosto zapustijo delo. To pomeni, da mora delodajalec ukrepati in zagotoviti ustrezne razmere, bodisi s hlajenjem, prezračevanjem, senčenjem ali drugačno organizacijo dela.Zanimivo je, da predpisi ne določajo najnižje dovoljene temperature v pisarnah. Pravilniki le določajo, da mora biti temperatura primerna za delo in zagotavljati toplotno udobje zaposlenih.Nad 30 stopinjami na prostem so obvezni odmoriBolj konkretna so pravila za delo na prostem. Če temperatura preseže 30 stopinj Celzija, morajo delavci imeti najmanj vsakih dve do tri ure vsaj 15 minut odmora. Delodajalec jim mora zagotoviti tudi brezplačne brezalkoholne napitke ter zaščito pred soncem in drugimi vremenskimi vplivi.To še ne pomeni prepovedi dela, ampak pomeni, da brez teh ukrepov delo ni organizirano v skladu s predpisi. Ključno pravilo slovenske zakonodaje je, da mora biti delo varno. Če delodajalec ne zagotovi potrebnih zaščitnih ukrepov in obstaja neposredna nevarnost za zdravje ali življenje, ima delavec pravico zavrniti delo, kot je zapisano v zakonu o varnosti in zdravju pri delu. V praksi pa je meja med pravico na papirju in odločitvijo posameznika pogosto precej bolj zapletena.Redno pijte vodo, tudi če niste žejniNIJZ zato priporoča, da ljudje v vročih dneh redno pijejo tekočino, tudi če niso žejni. Najboljša izbira je voda, medtem ko se je alkoholu, zelo sladkim pijačam in večjim količinam kofeina bolje izogibati, saj lahko pospešijo izgubo tekočine. Pomembno je tudi, da se fizično zahtevnejša dela, kadar je to mogoče, opravljajo zgodaj zjutraj ali zvečer, ko temperature niso najvišje. V najbolj vročem delu dneva, običajno med 10. in 17. uro, NIJZ svetuje omejevanje naporov na prostem ter umik v senco ali ohlajene prostore.Pozornost velja nameniti tudi oblačilomPriporočljiva so lahka, svetla in zračna oblačila iz naravnih materialov, na prostem pa pokrivalo za glavo in zaščita pred soncem. Delavci, ki so izpostavljeni neposrednemu soncu, bi morali imeti možnost rednih odmorov v senci ali hladnejšem prostoru.Strokovnjaki opozarjajo tudi na prve znake pregretja organizma. Med njimi so močna žeja, glavobol, omotica, utrujenost, slabost, mišični krči in zmanjšana zbranost. Če se pojavijo, je treba delo prekiniti, se umakniti na hladnejše mesto, popiti dovolj tekočine in se ohladiti. Posebej nevarni znaki so zmedenost, izguba zavesti ali zelo visoka telesna temperatura, saj lahko kažejo na vročinsko kap, pri kateri je nujna čim hitrejša zdravniška pomoč. Ključne besede: služba, delo, vročina, ukrep, zdravje, ogroženost