Kreme za zaščito pred soncem: SPF na embalažah pogosto neresnični in napihnjeni?!

16. 06. 2026 ob 09:25

Vendar pa lahko šest najbolj pogosto uporabljenih kemičnih sestavin po enem dnevu uporabe doseže nevarne ravni v krvi.

Ameriška organizacija Environmental Working Group (EWG) je preučila 2.784 izdelkov in ugotovila zaskrbljujoče rezultate: le 20 odstotkov teh nudi učinkovito zaščito. Mnogi se odločamo za dražje kreme z visokimi zaščitnimi faktorji, kot je 100 ali celo več, pri čemer menimo, da dražji izdelek zagotavlja boljšo zaščito. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da je to precej zavajajoče. Cenejša krema s SPF 50 blokira 98 odstotkov UVB-žarkov, medtem ko krema s SPF 100 nudi le malo več zaščite, 99 odstotkov. Razlika je minimalna, cena pa pogosto dvakratna. Še bolj alarmantno je, da so številke SPF na embalaži pogosto neresnične in napihnjene.Pri izbiri med mineralnimi in kemičnimi filtriMed 550 priporočenimi izdelki je kar 497 mineralnih. Mineralne kreme se ne vpijajo v kožo, zato ne povzročajo draženja ali toksičnosti. Kemične kreme delujejo tako, da absorbirajo UV-sevanje in ga pretvarjajo v toploto. Vendar pa lahko šest najbolj pogosto uporabljenih kemičnih sestavin po enem dnevu uporabe doseže nevarne ravni v krvi. Dve med njimi, homosalat in oksibenzon, ostaneta v krvi nad varnimi mejami tudi več kot dva tedna.Kako torej izbrati dobro kremo v trgovini?Dobra novica za slovenske potrošnike je, da EU precej strožje ureja trg kozmetike kot ZDA. Najbolj problematične kemične sestavine so v EU dovoljene le v zelo omejenih koncentracijah ali pa so že popolnoma prepovedane. Od januarja 2025 bo homosalat v EU dovoljen le še v izdelkih za obraz in v precej manjših koncentracijah, kot je to v ZDA. Oksibenzon pa je pri nas omejen na največ 2,2 odstotka, medtem ko ga v ZDA v kremah lahko dodajajo do 6 odstotkov.Pred nakupom se kljub temu splača prebrati seznam sestavin na embalaži (označeno kot INCI)Najvarnejša izbira: Iščite izraze cinkov oksid (zinc oxide) in titanov dioksid (titanium dioxide).Izogibajte se: Preverite, ali je na seznamu sestavina retinyl palmitate (oblika vitamina A), ki v kombinaciji z močnim soncem lahko škoduje koži. Pazite na zavajanje: Izraz "vodoodporno" (waterproof) je v EU prepovedan, ker je zavajajoč. Kreme s SPF nad 50 ne nudijo znatno boljše zaščite, lahko pa vsebujejo več kemikalij. Prav tako se je bolje izogibati kremam v pršilu in pudru zaradi tveganja vdihavanja delcev.Za otroke velja zlato pravilo: Izberite izključno kreme z mineralnimi filtri in čim enostavnejšo sestavo. Manj dodatkov, dišav in barvil je bolje za občutljivo otroško kožo. Krema za sončenje ne sme biti edina zaščita. Boljša strategija je t.i. plastična zaščita: oblačila iz gosto tkanega materiala, sončna očala, klobuk s širokim robom ter izogibanje sončenju med 10. in 16. uro, ko je sonce najmočnejše. Kako pravilno uporabljati kremo? Ko že uporabljamo kremo, jo moramo nanesti 15 minut pred izpostavitvijo soncu in v zadostni količini, približno 30 ml za celotno telo. Ponovno nanašanje vsaki dve uri ali takoj po kopanju oziroma znojenju ni dodatna varnost, temveč osnovni pogoj, da krema sploh deluje. Posebej previdni moramo biti pri otrocih. Otroci, mlajši od šestih mesecev, sploh ne bi smeli biti izpostavljeni neposrednemu soncu. Že nekaj hudih opeklin v otroštvu pomembno poveča tveganje za melanom v odrasli dobi. Ključne besede: krema, sonce, zaščita, SPF