Podedovana hiša se je zdela kot uresničitev sanj. Nato pa šok, ko je izvedel, kaj ga čaka

11. 06. 2026 ob 10:03

Podedoval hišo strica in z njo tudi njegove dolgove ... Poleg tega pa je moral plačati še davek, ki je bil preko 10.000 evrov in za nekaj več tisoč dolgov

Dedovanje nepremičnin se pogosto obravnava kot finančna priložnost za prihodnost. V resnici pa se mnogi dediči znajdejo v zapletenih okoliščinah, še posebej, ko podedujejo večje kmetije, hiše ali zemljišča, a nimajo dovolj prihrankov za pokritje povezanih stroškov. V Sloveniji niso vsi dediči obvezani plačati davek na dediščino, vendar se v določenih primerih lahko pojavijo visoki stroški, zaradi katerih se nekateri znajdejo pred težko izbiro: obdržati nepremičnino ali jo prodati?Kdo je oproščen plačila davka na dediščino?Po slovenski zakonodaji so dediči prvega dednega reda oproščeni plačila davka na dediščino. Sem spadajo otroci, posvojenci, zakonski ali zunajzakonski partnerji ter nekateri drugi bližnji sorodniki, ki jih zakon obravnava kot člane prvega dednega reda. Tako, če sin ali hči podeduje dedkovo kmetijo neposredno od starša, praviloma ne plačajo davka. Situacija pa se drastično spremeni, ko gre za dedovanje od bolj oddaljenih sorodnikov.Težave se pojavljajo pri drugem in tretjem dednem reduBratje, sestre, nečaki, vnuki in drugi sorodniki lahko postanejo dolžniki za davek na dediščino. Višina davka je odvisna od vrednosti podedovanega premoženja, sorodstvenega razmerja in vrste premoženja. Pri večjih nepremičninah se lahko znesek hitro dvigne na tisoče evrov, kar predstavlja velik finančni izziv za mnoge.Kaj pa, če ni denarja za plačilo?To je eden najpogostejših izzivov, s katerimi se soočajo dediči večjih kmetij ali starejših hiš. Nepremičnina ima lahko visoko ocenjeno vrednost, dedič pa nima dovolj likvidnih sredstev za pokritje davka, vzdrževanja, zavarovanja ali morebitnih dolgov, povezanih z nepremičnino. V takih primerih ima dedič več možnosti.Najpogostejše odločitve vključujejo:- prodajo dela zemljišča,- prodajo celotne nepremičnine,- dogovor z drugimi dediči,- odpoved dediščini še pred zaključkom zapuščinskega postopka.Vsaka odločitev lahko prinese pomembne pravne in finančne posledice.Pri kmetijah veljajo posebni predpisiZa kmetijska zemljišča in zaščitene kmetije slovenska zakonodaja predvideva posebnosti. V določenih primerih so kmetje ali prevzemniki zaščitenih kmetij lahko oproščeni plačila davka na dediščino, če izpolnjujejo pogoje iz zakonodaje o kmetijskih zemljiščih in dedovanju kmetij. Zato strokovnjaki svetujejo, da se dediči pred dokončno odločitvijo posvetujejo z odvetnikom, notarjem ali finančnim svetovalcem.Dediči ne podedujejo samo premoženjaVeliko ljudi pozabi, da lahko skupaj z nepremičnino podedujejo tudi dolgove. Po slovenski zakonodaji dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja. To pomeni, da je pred sprejemom dediščine smiselno preveriti tudi finančno stanje pokojnika. Če je na nepremičnini hipoteka ali večje breme, lahko to bistveno spremeni končno vrednost dediščine.Sanjska dediščina ni vedno finančna zmaga Na prvi pogled se podedovana kmetija ali hiša zdi velika sreča. A stroški davkov, vzdrževanja, obnove in morebitnih dolgov lahko hitro pokažejo drugo plat zgodbe. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da je pri dedovanju nepremičnin pomembno gledati širšo sliko in pravočasno preveriti vse finančne obveznosti, ki jih dediščina prinaša. Včasih namreč največji izziv ni podedovati nepremičnino, ampak jo tudi obdržati. Ključne besede: hiša, dedič, dedovanje, dediščina, dolgovi