Turistom prepovedali mazanje s sončnimi kremami, vsak pa mora plačati še 100 evrov

26. 05. 2026 ob 07:17

Palau želi na ta način privabiti odgovornejše turiste, ki spoštujejo naravo in se na otočje vračajo

Majhna otoška država sredi Tihega oceana, znana po svoji naravni lepoti, je dosegla nekaj, kar so si mnoge bogatejše države dolgo časa le želele. Palav, arhipelag s 500 otoki in približno 21.000 prebivalci v Mikroneziji, je postal globalni simbol za varovanje oceanov. Uvedli so stroga pravila, s katerimi se borijo proti vplivom množičnega turizma in okolijskim obremenitvam. Palav se je še posebej izpostavil z ukrepi, ki vplivajo na obnašanje turistov. Oblasti so uvedle okoljsko zaobljubo za obiskovalce, prepoved nekaterih sončnih krem ter okoljsko takso za ohranjanje narave, ki jo morajo plačati vsi turisti. Pomemben del sistema zaščite predstavlja tudi okoljska taksa za ohranjanje narave z imenom Pristine Paradise. Vsak turist mora ob vstopu v državo plačati slabih 100 evrov, pri čemer pristojbina velja tudi za vse prihodnje obiske, zato je ob ponovni vrnitvi ni treba znova poravnati. Palau želi na ta način privabiti odgovornejše turiste, ki spoštujejo naravo in se na otočje vračajo, namesto množičnega turizma, ki sicer prinaša hiter zaslužek, a hkrati pušča resne posledice za okolje. Ekosistem Palava je zelo občutljiv, saj je gospodarstvo države močno odvisno od zdravih koralnih grebenov in ohranjenih plaž. Uničenje morskega okolja bi imelo resne posledice za turizem in lokalni ribolov, zato so se oblasti odločile ukrepati, preden bi bila škoda nepopravljiva.Ena od ključnih odločitev je bila prepoved sončnih krem, ki vsebujejo kemikalije škodljive za koralne grebene. Ta ukrep je bil sprožen po raziskavi iz leta 2017, ki je pokazala visoke koncentracije oksibenzona in drugih sestavin v vodi znamenitega Jezera meduz. To je jezero, ki je znano po milijonih zlatih meduz, ki so se v izoliranem okolju razvijale tisoče let. Odkritje kemikalij v vodi in tkivu meduz je razkrilo, kako lahko turizem vpliva na najbolj občutljive ekosisteme.Oksibenzon in oktinoksat, ki jih vsebujejo številne klasične kreme za sončenje, sta posebej problematična. Raziskave povezujejo te snovi s poškodbami DNK koral, motnjami v njihovem razvoju in višjim tveganjem za beljenje grebenov. Težava se še posebej povečuje na priljubljenih turističnih lokacijah, kjer na tisoče obiskovalcev vsak dan uporablja zaščitno kremo.Vsako leto v svetovnih oceanih konča med 6.000 in 14.000 ton sončne kreme, na Palavu pa je koncentracija kemikalij v Jezeru meduz postala tako visoka, da oblasti tega problema niso mogle več ignorirati.Zato je Palav leta 2018 sprejel zakon, ki prepoveduje proizvodnjo in uvoz sončnih krem s škodljivimi sestavinami. S 1. januarjem 2020 je država postala prva na svetu, ki je uradno prepovedala prodajo takšnih izdelkov. Prepoved zajema deset kemičnih spojin, vključno z oksibenzonom in oktinoksatom. Kršiteljem grozi globa do 1.000 dolarjev, prepovedane izdelke pa lahko zasežejo ob vstopu v državo.Še en zanimiv ukrep je Palau Pledge, posebna okoljska zaobljuba, ki je od leta 2017 zapisana v potni list vsakega obiskovalca. Otroci Palava so napisali besedilo zaobljube, s katero se turisti zavežejo, da bodo spoštovali naravo. Ta zaobljuba ni zgolj simbolično sporočilo. Je del zakonodaje o odgovornem turizmu in je povezana s konkretnimi pravili, kot so prepoved odlaganja odpadkov, zbiranja morskih organizmov, sidranja na koralnih grebenih ter uporabe prepovedanih sončnih krem.Palav je zaščito po pisanju Nova.rs sčasoma razširil tudi na druge ogrožene vrste. Poleg morskih psov so zaščiteni še dugongi, mante, grbaste papagajke in napoleonske ustnače. V vodah te otoške države živi več kot 1.300 vrst rib in približno 700 vrst koral, zato Palav velja za enega najbogatejših podvodnih ekosistemov na svetu. Ključne besede: Palau, otočje, narava, zaščita, turisti, krema, prepoved