Kar 92-odstotna uspešnost: dokaz znanja ali prelahka matura?

19. 05. 2026 ob 07:00

Vsako leto jo uspešno opravi več kot 90 odstotkov dijakov, vendar razprave o njeni zahtevnosti ne ponehajo

Ali je slovenska matura resnično enostavna? Medtem ko strokovnjaki trdijo, da je sistem stabilen in objektiven, dijaki vse pogosteje izražajo občutke izčrpanosti, stres zaradi priprave na format ter prepričanje, da matura ne odraža zgolj znanja, temveč tudi sposobnost prilagajanja izpitnemu sistemu.Ob začetku mature se ritem celotne generacije spremeniKnjižnice so polne, družbena omrežja preplavi slike zapiskov, označenih učbenikov in energijskih pijač, pogovori pa se osredotočajo skoraj izključno na eseje, formule in točke za vpis na fakultete. Matura predstavlja za mnoge dijake največji preizkus doslej, obenem pa je tudi eden najbolj sporno obravnavanih delov slovenskega šolskega sistema. Je še vedno dovolj zahtevna ali preverja predvsem sposobnost sledenja pravilom sistema?Vsako leto se znova postavlja vprašanje o zahtevnosti mature, zlasti zaradi podatka, da jo uspešno opravi več kot 90 odstotkov kandidatov, lani je bilo to približno 92 odstotkov. Nekateri to vidijo kot dokaz, da slovenska matura ni več resen filter znanja, medtem ko drugi to interpretirajo kot znak, da sistem deluje.Na Državnem izpitnem centru opozarjajo, da je razumevanje mature pogosto napačno. Poudarjajo, da je smiselno, da dijak, ki je med srednjo šolo brez težav zaključil letnike in prejel solidne ocene, tudi maturo opravi uspešno. Po njihovem mnenju je največ zaslug za uspeh mogoče pripisati dijakom in učiteljem, saj gre za rezultat večletnega dela, ne pa le kratkotrajnega učenja pred izpiti. Prav tako izpostavljajo, da matura ni improviziran sistem.Kandidati poznajo izpitne kataloge, reševanje prejšnjih izpitov in opravljajo poskusne teste, kar pomeni, da je struktura mature predvidljiva. Ta stabilnost omogoča primerljivost med generacijami. V Sloveniji se na maturah preverja le znanje, določeno v učnih načrtih in katalogih znanj za srednje šole, kar pomeni, da prelahki testi ne spodbujajo dijakov, da pokažejo vse, kar znajo. Na drugi strani pa pretežki testi lahko otežijo zaključek srednje šole.Primerjava s sosednjimi državami, kot sta Hrvaška in Italija, ni preprosta. Na RIC opozarjajo, da so takšne primerjave težavne, saj so ureditve in nameni preverjanja v različnih državah različni.Na Hrvaškem dijaki opravljajo enotno državno maturo, ki jo pogosto opravljajo tudi dijaki strokovnih šol, medtem ko je italijanski sistem maturitá organiziran drugače in ima drugačen pomen pri nadaljnjem študiju.Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje redno spremljajo zahtevnost maturePoleg statističnih analiz izvajajo tudi ankete med dijaki, katerih rezultati kažejo, da večina dijakov ocenjuje zahtevnost izpitov kot ustrezno. Rezultati splošne in poklicne mature jasno razkrivajo razlike v znanju med kandidati, saj so razporejeni tako, da ločijo med manj uspešnimi, povprečnimi in najboljšimi maturanti.K temu pomembno prispevajo državne predmetne komisije, ki po vsakem izpitu natančno analizirajo izpitne pole in posameznim nalogam določijo indekse težavnosti. To služi kot strokovna podlaga za pripravo prihodnjih izpitov in zagotavlja ravnotežje zahtevnosti nalog.Dijaki opozarjajo na pritisk, ki ga prinaša matura. Predsednik Dijaške organizacije Slovenije, Aleksander Kirar, meni, da je matura zahtevna in mora biti, saj predstavlja zaključek štiriletnega šolanja in resno priložnost za nadaljnji študij.  Ali matura še meri znanje? Na eni strani sistem poudarja objektivnost, primerljivost in enaka pravila za vse. Na drugi strani pa del dijakov opozarja, da matura vse bolj postaja predvsem trening za pravilno reševanje izpitov. »Ko matura postane vaja v predvidljivosti, ne meri več znanja, temveč pripravljenost na izpit,« opozarja Kirar.To je verjetno eden največjih očitkov sodobni maturi. Ne da je prelahka, ampak da vse bolj nagrajuje prilagajanje sistemu. Na ministrstvu temu ne pritrjujejo. Poudarjajo, da matura ni zgolj sistem zbiranja točk za fakulteto»Gre za državni izpit, ki ga vsi kandidati opravljajo pod enakimi pogoji. Takšna standardiziranost zagotavlja visoko stopnjo objektivnosti, primerljivosti in preglednosti rezultatov.« Na RIC pa dodajajo: matura po njihovem ne preverja le znanja. »Skozi maturo se preverja tudi vztrajnost, sposobnost učenja z razumevanjem, natančnost, krepitev samozavesti in zaupanje vase.« Kaj pa tako visoka uspešnost? »Okoli 92-odstotna uspešnost na splošni maturi ni znak prenizkih kriterijev, temveč odraz trdega dela dijakov in učiteljev skozi vsa štiri leta. Matura nikoli ni bila zamišljena kot izpit, pri katerem mora čim več dijakov pasti; njen namen je potrditi zrelost in znanje, ne izločati. Umetno zniževanje uspešnosti samo zato, da bi bila statistika videti »strožja«, bi bilo do dijakov krivično in bi jim brez pravega razloga zapiralo vrata do nadaljnjega izobraževanja,« pravi Aleksander Kirar. Ključne besede: matura, znanje, izpit, test