Zaradi napačno oskrbljenega žulja je ostala brez prsta - morali so ji ga amputirati

18. 05. 2026 ob 09:55

Pravočasno ukrepanje je tisto, kar v veliki večini primerov prepreči razvoj resnih zapletov.

»Saj je le žulj,« si je mislila ženska, ko se ji je na mezinčku znova oblikoval boleč mehurček. Kmalu zatem pa so ji ta prst amputirali. Zveni kot grozljivka, a gre v resnici za tragično posledico slabe oskrbe in podcenjevanja majhne poškodbe. Okužba, ki se je pojavila pod kožo, se je hitro razširila. Pomladanski pohodi, prvi tek po zimskem času, nove sandale – telo se prilagaja novi obutvi in gibanju.Na stopalih se pogosto pojavi znan srbeč in boleč mehurček, napolnjen s prozorno tekočino. Večina ljudi ga obravnava rahlo: prebodemo ga, iztisnemo tekočino in ga morda zalepimo z obližem, nato pa nadaljujemo s svojimi dejavnostmi. Vendar je prav ta prvi korak – prebadanje – tisto, kar lahko nedolžen žulj spremeni v resno težavo. Zakaj sploh nastane žulj in zakaj je koža nad njim tako pomembna?Žulj, strokovno imenovan mehur, je obrambna reakcija telesa. Cleveland Clinic pojasnjuje, da frikcijski žulji nastanejo zaradi ponavljajočega drgnjenja kože. Tekočina, ki se nabere med plastema kože, deluje kot blazina, ki ščiti spodnje, občutljivejše plasti pred dodatnimi poškodbami. Nekateri žulji vsebujejo prozorno tekočino, drugi pa kri, ki se pojavi, ko pritisek poškoduje manjše žile pod kožo.Zaradi te obrambne funkcije strokovnjaki svetujejo, da žulja ne prebadamo, dokler je le mogoče. Nepoškodovana koža nad žuljem deluje kot naravna pregrada, ki preprečuje vstop bakterij in zmanjšuje tveganje za okužbo. Če žulj ni preveč boleč, ga zaščitimo z obližem ali posebno mehko blazinico, ki zmanjšuje pritisk.Kdaj lahko prebodemo žulj in kako? V nekaterih primerih je žulj tako velik in boleč, da hojo ali obuvanje ni mogoče. Takrat je dovoljen preboj, vendar le pod določenimi pogoji. Pred posegom je treba temeljito umiti roke in območje okoli žulja. Kožo nad žuljem obrišemo z antiseptikom, iglo pa razkužimo z alkoholom. Žulj preluknjamo na več mestih ob robu, ne na sredini. Tekočina naj odteče sama, koža nad žuljem pa ostane na mestu kot naravni obliž. Po odtekanju tekočine nanesemo antibiotično mazilo in območje pokrijemo z nelepljivim obližem ali sterilno gazo. V naslednjih dneh redno menjamo obliž ali gazo in opazujemo rane. Šele ko se pod kožo oblikuje nova plast, lahko previdno odstranimo mrtvo kožo.Znaki okuženega žuljaZnaki okuženega žulja vključujejo mlečno bel ali rumenkast gnoj namesto prozorne tekočine, pordelost, oteklino in toploto okoli žulja. Bolečina se ne umirja, temveč narašča, rdečina se lahko širi navzven, kar nakazuje na globlje okužbe. Ob takih znakih je nujen obisk zdravnika, saj se okužba ne bo ustavila sama in se lahko razširi v podkožje ali celo kosti.Pri zdravih, mladih ljudeh okužen žulj običajno povzroči le nekaj neprijetnosti, medtem ko je pri ljudeh s sladkorno boleznijo, slabo cirkulacijo ali oslabljenim imunskim sistemom situacija resnejša. Verjetnost amputacije pri sladkornih bolnikih je do 20-krat večja kot pri zdravih, saj diabetična nevropatija povzroči, da bolniki ne čutijo bolečine v stopalih, kar onemogoča pravočasno ukrepanje. slabša prekrvavitev pa pomeni, da se rana zaceli počasneje in da imunske celice težje dosežejo okuženo območje. Pri približno enem od desetih sladkornih bolnikov se v življenju razvije razjeda na stopalu, ki je v številnih primerih posledica le manjše začetne poškodbe, tudi nedolžnega na videz žulja.Razjeda, ali drugače ulkus, ki nastane na podlagi okuženega žulja, znatno poveča tveganje za hujše posledice. Razvije se lahko v diabetično stopalo, ki je vodilni razlog za netravmatske amputacije spodnjih okončin. Tveganje za amputacijo se povečuje pri bolnikih, ki imajo slabšo urejeno sladkorno bolezen, hujšo nevropatijo, slabšo cirkulacijo in nezadostno skrb za stopala.Kako preprečiti žulje?Nove čevlje je smiselno »uhoditi« postopoma in jih sprva nositi le krajši čas. Pred zahtevnimi aktivnostmi, kot so dolg pohod, tek ali planinarjenje, je dobro problematična mesta stopala vnaprej zalepiti s športnim trakom ali moleskinom. Pomembna je tudi izbira nogavic. Bombažne nogavice vpijejo znoj in vlago, kar drgnjenje le še poveča. Bolje so nogavice iz materialov, ki vlago odvajajo. Pri ljudeh, ki se jim stopala obilno potijo, se obnese tudi posip notranjosti čevlja s posebnim pudrom za stopala. Če med hojo zaznamo občutek pekoče točke ali toplote na koži, je to znak, da se žulj šele oblikuje. V tem trenutku je idealen čas za zaščito s športnim trakom ali obližem, preden mehur sploh nastane.Kdaj k zdravniku? Žulj, ki nastane med pohodom ali pri športu in se v nekaj dneh ne zmanjšuje, je lahko znak okužbe. Pri sladkornih bolnikih nobenega žulja ali manjše rane na stopalu ne smemo obravnavati kot nedolžnega, saj je pri njih obisk osebnega zdravnika ali diabetološke ambulante priporočljiv že ob prvih znakih, ne šele, ko se pojavi gnoj ali rdečina.Pravočasno ukrepanje je tisto, kar v veliki večini primerov prepreči razvoj resnih zapletov. Pri zdravem človeku je res samo nadležen obrobni dogodek, pri ranljivih skupinah pa lahko postane prva stopnica v veliko resnejšo zdravstveno težavo. Ključne besede: žulj, ukrep, zdravnik, amputacija, okužba