Ta slovenska občina razmišlja, da bi nadzirala občane s kamerami! Kaj je razlog?

15. 05. 2026 ob 09:55

Videonadzor prinaša vprašanja o zasebnosti, saj kamere ne snemajo le kršiteljev, temveč tudi vse druge prisotne, kar pomeni obsežno obdelavo osebnih podatkov

V občini Tabor se lokalne oblasti srečujejo s povečanjem vandalizma in neustreznim ravnanjem z javnimi površinami. Kot poroča Novi tednik, je občinski svet, na pobudo župana Marka Semprimožnika, začel razpravo o uvedbi videonadzora na najbolj kritičnih mestih. Svetniki so v prvem branju podprli predlog odloka in sklenili, da ga bodo obravnavali naprej. Malomarnost krajanov, ki v smetnjak mečejo vampe in ovčjo kožoTa odločitev ni bila sprejeta le zaradi materialne škode, temveč se župan osredotoča tudi na malomarnost nekaterih posameznikov. Kot primer je navedel smetnjak na lokalnem pokopališču, ki je namenjen le za odpadne sveče, a so delavci v njem našli celo vampe in ovčjo kožo. Občina želi te prakse prekiniti in hkrati zagotoviti zakonitost svojih ukrepov.Predlagani videonadzor bi zajemal zunanjost občinskih stavb, dostopne poti, parkirišča, igrišča, osrednji trg, ekološke otoke, zelene površine in prometno infrastrukturo. Vendar pa videonadzor prinaša vprašanja o zasebnosti, saj kamere ne snemajo le kršiteljev, temveč tudi vse druge prisotne, kar pomeni obsežno obdelavo osebnih podatkov. Informacijski pooblaščenec opozarja, da 80. člen zakona o varstvu osebnih podatkov jasno določa pravila za postavitev kamer na javnih površinah, kar dovoljuje le v primerih resne nevarnosti za življenje, svobodo in zdravje ljudi ali zaščito tajnih podatkov in premoženja.Občina mora dokazati, da ne more doseči specifičnih ciljev z manj invazivnimi sredstviPostavitev kamer zgolj zaradi občutka varnosti torej nima pravne podlage. Nadzor nad odlaganjem odpadkov se izkaže za posebno izziv. Videonadzor za zaščito ljudi ali premoženja je lahko upravičen, vendar le, če obstajajo utemeljeni razlogi, da milejši ukrepi ne zadostujejo.Kamera na ekološkem otoku je lahko sprejemljiva zaradi zaščite pred nevarnostmi, ne pa kot splošno orodje za iskanje in kaznovanje kršiteljev. Zakon namreč postavlja višje kriterije, ki jih komunalni prekrški ne dosegajo. Čeprav ti prekrški povzročajo dodatne stroške in razburjenje med občani, to še ne upravičuje trajnega posega v pravico do zasebnosti.Občinski odlok lahko določi splošne okvirje, vendar ne more nadomestiti stroge pravne presoje za vsako posamezno lokacijo. Pred postavitvijo kamer mora občina dokazati pogostost incidentov in vrsto škode ter pojasniti, zakaj milejši ukrepi niso bili učinkoviti. Informacijski pooblaščenec poudarja, da mora presoja temeljiti na konkretnih okoliščinah in ne na splošnem prepričanju o učinkovitosti kamer.Kaj pa mobilne kamere?Ideja o mobilnih kamerah prinaša dodatne pravne izzive, saj njihova prosta premikljivost odpira možnosti za zlorabe. Uporaba teh kamer zahteva natančna pravila, ki določajo, kje, kdaj in kdo lahko dostopa do posnetkov. Občine menijo, da zakonodaja ne sledi razmeram na terenu in zahtevajo, da se varstvo okolja upošteva kot razlog za videonadzor.Preden se postavijo kamere, morajo dokazati, da noben ukrep ne delujePreden občine postavijo kamere, morajo preizkusiti vse druge možnosti, kot so boljša osvetlitev, oznake, prerazporeditev zabojnikov, obveščanje občanov in povečano prisotnost redarjev. Župani in svetniki lahko razpravljajo o kamerah šele, ko dokažejo, da noben od teh ukrepov ne deluje. Zakon videonadzora ne obravnava kot orodje za nadzor, temveč ga dopušča le kot skrajni ukrep. Ključne besede: občina, Tabor, kamera, videonadzor, vandalizem, ukrep, zaščita, snemanje, zasebnost