Obupana upokojenka ne ve, kaj bo naredila - njeni sostanovalci v bloku so se odločili za prenovo

13. 05. 2026 ob 07:39

Prenove so nujne, nekatere stavbe se podajajo temeljitim energetski prenovam, druge pa manj

»Starejša upokojenka prejemlja približno 600 evrov pokojnine, kar ji komaj zadostuje za vsakodnevne stroške in življenje. Prebivalci njenega bloka so se odločili za energetsko obnovo stavbe in prenovo fasade, kar bi za njeno stanovanje pomenilo stroške v višini okoli 6.000 evrov. Kje naj bi našla ta denar? Gospa je povsem obupana,« je povedala bralka in takšne situacije v Sloveniji niso redke, težave, s katerimi se spopadajo upokojenci, pa lahko predstavljajo resno oviro za druge prebivalce.Novinarji Svet24 so se obrnili na zbornico za poslovanje z nepremičninami pri GZS, da bi izvedeli njihovo mnenje o tej temi.Slovenija zaostaja pri prenovahBoštjan Udovič, direktor zbornice, je izpostavil, da se odločitve o prenovah večstanovanjskih stavb sprejemajo na demokratičen način in da so te naložbe del rednega upravljanja. Tudi če je nekdo proti, mora sodelovati v procesu.»Z energetsko prenovo stavb zamujamo. Za primere, kot je ta, pa Ekosklad nudi pomoč socialno ogroženim, ki si stroškov prenove ne morejo privoščiti. Tam lahko pokrijejo celotne stroške. Pomembno je, da se ta pomoč izkoristi, a ostaja vprašanje, ali so o tem obveščeni tako prebivalci kot upravniki,« je dejal Udovič.Po njegovem mnenju so starejši lastniki po svoje bogati, saj imajo lastne nepremičnine, vendar so hkrati ujeti, ker jih morajo vzdrževati. Vsak lastnik nosi odgovornost za vzdrževanje, saj bi bilo stanje stavb precej slabše, če bi vsi opustili skrb za nepremičnine.»Zanemarjanje stavbe je neodgovorno do drugih lastnikov v stavbi. V tujini se celo zgodi, da pride do izvršb, če nekdo ne želi ali ne more plačati stroškov vzdrževanja. Slovenija je še vedno socialna država, predvsem zaradi pomoči Ekosklada,« dodaja Udovič.Financiranje je velik izzivŠtevilne stavbe so bile zgrajene v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, pogosto brez izolacije ali z nizkokakovostnimi materiali. Lastniki po prenovi poročajo o znatno nižjih stroških ogrevanja, pogosto za več kot polovico. Glavni problem ostaja financiranje, saj prenova lahko stane od 20.000 do 60.000 evrov ali več, kar si mnogi starejši lastniki ne morejo privoščiti.Ena izmed večjih težav je, da mora lastnik pogosto stroške najprej plačati sam, subvencijo pa prejme šele pozneje, kar je za mnoge upokojence praktično neizvedljivo. V zadnjih letih so se zato pojavili predlogi, da bi država omogočila model prenove brez začetnega vložka, odplačevanje iz doseženih prihrankov ali uvedla posebne socialne energetske sklade.Prenove so nujne, nekatere stavbe se podajajo temeljitim energetski prenovam, druge pa manj. Največji napredek smo imeli pred desetimi ali petnajstimi leti, kjer se prebivalci večstanovanjskih stavb lahko dogovorijo, težav ni, a to je v zadnjem času postalo bolj izjema kot pravilo. Do leta 2022 je bilo celo zahtevano, da se s prenovo strinja tri četrtine prebivalcev, sicer prenova ni bila mogoča.Navadna večina zadostuje Zdaj zadostuje strinjanje navadne večine. Po podatkih ministrstva za okolje so morali uveljaviti to načelo saj so nestrinjanja močno upočasnila energetska prenova zato Slovenija precej zaostaja in imamo še vedno veliko prebivalcev, ki živijo v energetsko potratnih stavbah.V Sloveniji je po zadnjih podatkih okoli 860.000 stanovanj in približno 550.000 stanovanjskih stavb oziroma objektov za bivanje. Velik delež predstavljajo individualne hiše, kar 450.000 in le 30.000 stavb s tremi ali več stanovanji, vendar pa v teh živi kar 35 odstotkov vseh prebivalcev saj je Slovenija izrazito država lastniških hiš in stanovanj.Slovenija si je sicer zadala, da bi bilo do leta 2050 prenovljenih približno 74 odstotkov enodružinskih hiš in okoli 91 odstotkov večstanovanjskih stavb. Tako bi morali, če bi želeli doseči ta cilj, na leto obnoviti vsaj tri odstotke javnih in zasebnih stavb.Več pa si preberite tukaj. Ključne besede: prenova, blok, stanovanje, finance, upokojenka, obup, denar, vzdrževanje