Ta bolezen se razvija počasi, lahko mesece ali leta, preden opazite spremembe

09. 05. 2026 ob 06:25

Z ustreznim zdravljenjem lahko bolniki s hašimotovim tiroiditisom živijo popolnoma normalno življenje

Kronična utrujenost, boleči sklepi, nezmožnost izgube teže, suha koža, izpadanje las in nihanje razpoloženja. To so simptomi, ki jih večina jemlje kot običajen del življenja, čeprav so vse prej kot običajni. Pogosto se za njimi skriva hašimotov tiroiditis, ena najpogostejših avtoimunskih bolezni na svetu. Bolezen je dobila ime po japonskem zdravniku Hakaru Hashimotu, ki jo je prvi opisal že leta 1912. Po podatkih ameriških raziskav prizadene desetkrat več žensk kot moških, največ med 30. in 50. letom. Ocene kažejo, da bo vsaka peta ženska v življenju zbolela za hašimotovo ali drugo boleznijo ščitnice. »Najpogostejši vzrok prevelikega ali zmanjšanega delovanja ščitnice je avtoimunska bolezen ščitnice,« pojasnjuje dr. Katja Zaletel, predstojnica Klinike za nuklearno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in pojasnjuje: »Avtoimunska bolezen pomeni, da začne proti ščitničnemu tkivu delovati lastni imunski sistem,« pojasnjuje prof. Zaletel.Kaj je hašimotov tiroiditis? Hašimotov tiroiditis (znan tudi kot avtoimunski tiroiditis ali kronični limfocitni tiroiditis) je bolezen, pri kateri imunski sistem pomotoma napade lastno ščitnico. Ščitnica je žleza v obliki metulja na sprednji strani vratu. Proizvaja hormona trijodtironin (T3) in tiroksin (T4), ki uravnavata presnovne procese v telesu: od metabolizma in telesne temperature do delovanja srca in razpoloženja.Imunski sistem ustvari protitelesa (najpogosteje anti-TPO), ki napadajo encime ščitnice. Posledica je kronično vnetje in postopno propadanje ščitničnega tkiva. Žleza zaradi tega proizvaja vse manj hormonov, kar sčasoma vodi v hipotirozo.Bolezen se razvija počasi, lahko mesece ali leta, preden bolnik opazi spremembe»Če težave nastopijo hitro, jih hitreje tudi prepoznamo. Nekatere se razvijajo počasi, mesece ali celo leta in takrat se človeški organizem težavam postopno prilagaja in jih morda niti ne zazna,« opozarja prof. Zaletel. Prav zato bolezen pogosto pozno odkrijejo oziroma takrat, ko se ščitnica že močno poveča ali ko hipotiroza povzroči resnejše simptome. Točni vzrok še ni znan, znani pa so dejavniki tveganja:- genetika in družinska anamneza (avtoimunske bolezni v družini), - hormonske spremembe (zlasti pri ženskah), - okoljski dejavniki – stres, toksini, kemikalije, onesnaženost zraka, - prehrana in zdravje črevesja, - virusne okužbe, - druge avtoimunske bolezni – sladkorna bolezen tipa 1, celiakija, revmatoidni artritis, vitiligo, perniciozna anemija.Simptomi Telesni simptomi: - utrujenost in izčrpanost, - nepojasnjeno povečanje telesne teže, - občutljivost na mraz in nizka telesna temperatura, - suha koža, - izpadanje las, - bolečine v sklepih in mišicah, mišična oslabelost, - nizek srčni utrip, - zaprtje in počasna prebava, - otekanje vratu (golša) ali težave pri požiranju, - visok holesterol. Kognitivni in čustveni simptomi: - depresija in nihanje razpoloženja, - »možganska megla« – težave s koncentracijo in spominom, - razdražljivost. Hormonski in ginekološki simptomi pri ženskah: - močne menstruacije, - neplodnost, - nagnjenost k splavu, - manjša toleranca do telesne dejavnosti. »Gre torej za precej splošne znake, kdo na primer dandanes ni utrujen,« opozarja prof. Zaletel. »Pozorni moramo biti predvsem takrat, ko gre za skupek tovrstnih težav ali pa če se pojavita oteklina na vratu ali bolečina – vse to so razlogi, ki si zaslužijo obravnavo pri zdravniku.«Zakaj prizadene predvsem ženske? Ženske so približno desetkrat bolj nagnjene k težavam s ščitnico in avtoimunskim boleznim. Razlog je v kombinaciji hormonov, genetike in okoljskih dejavnikov. Ženski hormoni (predvsem estrogen) vplivajo na imunski sistem na način, ki povečuje občutljivost za avtoimunske procese. Posebej pozorne morajo biti ženske med 30. in 50. letom, nosečnice in ženske po porodu, ko je tveganje za nastanek bolezni največje.Kako poteka diagnoza? Diagnoza temelji na krvnih preiskavah (TSH, T3, T4 in protitelesa anti-TPO, ki so povišana pri približno 95 odstotkov bolnikov), ultrazvočni preiskavi ščitnice in kliničnem pregledu pri endokrinologu. Krvna preiskava je dostopna v vsakem laboratoriju in jo krije osnovno zdravstveno zavarovanje.  Bolezen ostane, simptome obvladujemoAvtoimunske reakcije same se ne da pozdraviti, lahko pa zelo uspešno zdravimo njeno posledico: hipotirozo. Najpogostejše zdravljenje je levotiroksin, sintetični hormon ščitnice, ki nadomesti tisto, česar telo ne proizvaja dovolj.Zdravilo se jemlje enkrat dnevno na prazen želodec, običajno dosmrtno. Potrebne so redne kontrole vsaj enkrat letno (pri nosečnicah pogosteje).Prof. Zaletel opozarja, da neprepoznano zmanjšano delovanje ščitnice lahko vodi v resne posledice: »Pomanjkanje hormonov vpliva na povišanje holesterola in večje tveganje srčno-žilnih bolezni, to pomeni tudi srčno-žilne zaplete, kot so angina pektoris, srčni infarkt in možganska kap.« Ključne besede: bolezen, zdravljenje, simptomi, sprememba, ščitnica, hašimotov tiroiditis