Danski parlament je lani sprejel zakon, ki zvišuje polno upokojitveno starost na 70 let za vse, rojene po 31. decembru 1970.
Danski parlament je v lanskem letu sprejel zakon, ki zvišuje polno upokojitveno starost na 70 let za vse, rojene po 31. decembru 1970. To pomeni, da se bodo Danci, rojeni po tem datumu, lahko upokojili šele okoli leta 2041. S tem bo Danska postala ena izmed držav z najvišjo upokojitveno starostjo v Evropi. Daljša delovna doba bo kmalu tudi v Grčiji, kjer bodo od leta 2030 delali do 68,5 leta.Takšne odločitve vsekakor niso naključne. Danska je že leta 2006 uvedla sistem, v katerem je upokojitvena starost vezana na pričakovano življenjsko dobo. Mejo preverjajo vsakih pet let, zato naj bi se v prihodnje še dodatno zvišala. Projekcije kažejo, da bi lahko po letu 2070 dosegla celo približno 74 let.Podobni trendi so prisotni po vsej Evropi. OECD napoveduje, da se bo do leta 2060 upokojitvena starost v Evropski uniji približala 67 letom, pri čemer bo več držav preseglo mejo 70 let. Razlog za to je predvsem daljša življenjska doba. Po podatkih Eurostat ta v Evropski uniji znaša približno 81,5 leta, kar pomeni, da ljudje pokojnino prejemajo vse dlje, s tem pa naraščajo tudi pritiski na javne finance.Kaj pa fizično zahtevnejši poklici? Pojavljajo se številni pomisleki
Kritiki opozarjajo, da daljša življenjska doba ne pomeni nujno tudi boljšega zdravja. Še posebej pri fizično zahtevnih poklicih, kot so gradbeništvo ali proizvodnja, je težko pričakovati, da bodo ljudje učinkovito delali do 70. leta ali dlje. Zato se vse pogosteje pojavljajo pozivi k bolj prilagodljivim pokojninskim modelom, ki bi upoštevali razlike med poklici.Pokojninska reforma v Sloveniji: Višja starost in novi izračuni
Slovenija se, podobno kot večina evropskih držav, sooča z resnimi demografskimi pritiski. Leta 2025 sprejeta pokojninska reforma odgovarja na staranje prebivalstva in neugodno razmerje med zaposlenimi ter upokojenci. Prinaša strožje pogoje, a hkrati uvaja nekatere socialne korektive.Ključne novosti pri upokojevanju
Osrednji steber reforme je postopno zviševanje upokojitvene starosti, ki se začne leta 2028. Starostna meja se bo vsako leto zvišala za tri mesece, do končne uveljavitve leta 2035:- 62 let za osebe s 40 leti pokojninske dobe.- 67 let za osebe z najmanj 15 leti zavarovalne dobe.Zanimivost: Za velik del zaposlenih reforma ne bo pomenila drastičnega zamika upokojitve, saj statistika kaže, da polno delovno dobo (40 let) že zdaj večinoma dosežejo okoli 62. leta starosti.Nova formula za izračun pokojnin
Reforma uvaja spremembe, ki imajo mešan vpliv na končni znesek pokojnine:- Višji odmerni odstotek: Za 40 let delovne dobe se odmera zvišuje na 70 %.- Daljše referenčno obdobje: Obdobje za izračun se podaljšuje na 40 let (z izločitvijo 5 najslabših let).- Usklajevanje: Večjo težo pri rasti pokojnin bo imela inflacija, manjšo pa rast plač. To pomeni, da bodo pokojnine dolgoročno verjetno zaostajale za rastjo plač.Socialni korektivi in vzdržnost sistemaPoleg zviševanja starosti reforma uvaja tudi nekatere izboljšave:- Uvedba zimskega dodatka (poleg letnega).- Višje invalidske in vdovske pokojnine.- Spodbujanje postopnega prehoda v upokojitev z delom za krajši delovni čas.Izzivi za prihodnostKljub nekaterim pozitivnim premikom sindikati opozarjajo na tveganje znižanja realne vrednosti pokojnin zaradi nove formule usklajevanja. Glavni problem ostaja vzdržnost sistema: projekcije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) kažejo, da bo do leta 2040 na enega upokojenca prišlo le še 1,2 zaposlenega, kar zahteva nenehno prilagajanje pokojninske blagajne.
Ključne besede: Danska, zakon, upokojitev, delo
