Povej, kdo si: Zakulisje gozdarskega SP – 107 tekmovalcev iz 21 držav | Maša Kurent in Robert Čuk

30. 03. 2026 ob 10:03

Zakulisje svetovnega gozdarskega SP. 107 tekmovalcev, 5 disciplin in neverjetna natančnost, ki odloča sekunde.

*]:pointer-events-auto scroll-mt-[calc(var(--header-height)+min(200px,max(70px,20svh)))]" dir="auto" data-turn-id="request-WEB:3fce2bd3-4706-46d3-b570-da4b58d19da2-0" data-testid="conversation-turn-2" data-scroll-anchor="true" data-turn="assistant"> Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Pri nas gozd ni le prostor za sprehode, nabiranje kostanja ali hiter pobeg v naravo – gozd je tudi delo. Trdo, natančno, nevarno in predvsem zelo odgovorno delo. Redko kdo si predstavlja, da se lahko v takšni panogi tekmuje na najvišji ravni. In ne le tekmuje – tudi zmaguje ter posega po samem svetovnem vrhu. Danes sta z nami gosta, ob katerih hitro ugotovimo, da motorna žaga ni zgolj orodje, temveč v pravih rokah skoraj inštrument. Maša Kurent, študentka Biotehniške fakultete v Ljubljani (program gozdarstvo), je na tekmovanjih že posegla po najvišjih mestih. Na svetovnem prvenstvu je med drugim slavila v disciplini zaseka in podžagovanja, kjer tekmovalci podirajo drog v strogo omejenem času treh minut, ter tretja v obračanju verige in letve na motorki.  Robert Čuk pa je vrhunski poznavalec gozdarstva »od A do Ž« in izjemen tekmovalec. Na svetovnem prvenstvu je dosegel tretje mesto v podiranju dreves, drugo mesto v kombiniranem rezu ter skupno drugo mesto v vseh petih disciplinah. Marsikdo sploh ne ve, da obstaja svetovno gozdarsko prvenstvo. To je pred dnevi potekalo prav v Sloveniji in privabilo 107 najboljših gozdarjev iz 21 držav. Kaj pravzaprav pomeni svetovno prvenstvo v gozdarstvu? Disciplino obračanje verige in letve na motorki, je Maša opisala takole: tekmovalec stopi na oder z motorno žago, kjer ga čaka pripravljena miza ustrezne višine, merilna ura in štartna linija. Najprej pripravi opremo – verigo, žago in matice, ki so natančno zategnjene. Nato se postavi za linijo, da znak sodniku, in ima le pet sekund časa, da začne. Sledi razstavljanje in sestavljanje motorne žage, nato pa še praktični rez. Svetovni rekord v tej disciplini znaša okoli sedem sekund, Maši pa je uspelo nalogo opraviti v dvanajstih. Med disciplinami sta tudi precizni rez ter kleščenje, ki velja za eno najbolj atraktivnih. Kot razloži Robert: drog s premerom 14 centimetrov vsebuje 30 količkov, ki ponazarjajo veje. Ti so razporejeni na točno določeni razdalji 44 centimetrov, enako za vse tekmovalce. Naloga tekmovalca je, da čim hitreje in varno odstrani vse količke, pri čemer imajo sodniki veliko dela z ocenjevanjem natančnosti. Obisk na prvenstvu je bil izjemen, še posebej v nedeljo, ko se je zbralo veliko gledalcev, prijateljev in podpornikov. Kako pa sploh postaneš reprezentant? Maša je začela že v drugem letniku gozdarske šole, ko so sestavljali žensko ekipo. Sledili so treningi, tekmovanja po svetu in uspehi, ki so jo pripeljali do zmage na državnem prvenstvu in nato na svetovni oder. Robert pa je prvič nastopil že leta 1988 kot dijak gozdarske šole v Postojni. Čeprav bi marsikdo to dejavnost težko označil kot šport, Robert poudarja, da je v nekaterih državah, na primer v Italiji, to povsem resen šport – tam tekmovalci pogosto sploh niso gozdarji, temveč se izključno posvečajo treningu. Priprave so zahtevne in sistematične. Vključujejo tehnično izpopolnjevanje, fizično pripravljenost in veliko ponovitev. Robert ima doma celo svoj vadbeni poligon. Tisti, ki bi si želeli tekmovanja ogledati v živo, bodo imeli priložnost junija in avgusta – dogodke pa je najbolje spremljati na družbenih omrežjih Slovenskih državnih gozdov (SiDG) in gozdarskih društev. Kaj zanimivega sta go sta še razkrila, pa lahko slišite v spodnjem posnetku. Ključne besede: Maša Kurent, Robert Čuk, SP gozdarstvo