Kaj premik ure naredi našemu telesu? Strokovnjaki pravijo, da stvar ni tako nedolžna kot izgleda

28. 03. 2026 ob 12:03

Srce, možgani in statistika, ki opozarja

Jutri, v nedeljo, 29. marca, ob 2. uri zjutraj bomo kazalce premaknili na 3. uro. Ena ura bo izginila, večeri bodo daljši, jutra pa težja. Na papirju gre za majhno spremembo, v resnici pa za poseg v ritem, ki ga naše telo gradi vsak dan znova. Čeprav se zdi, da gre le za eno krajšo noč, večina ljudi posledice občuti še ves naslednji teden. Ponedeljkovo jutro je praviloma težje, zbranost slabša, razdražljivost večja. In to ni le občutek – to potrjujejo tudi raziskave.Telo ne pozna prestavljanja ure Največji problem premika ure ni v kazalcih, temveč v našem telesu. Človeški organizem deluje po notranji biološki uri, tako imenovanem cirkadianem ritmu, ki je tesno povezan s svetlobo. Ko uro premaknemo, ta ritem ostane enak – svetloba in notranji procesi pa se ne ujemajo več. To pomeni, da telo še vedno ''misli'', da je ena ura manj ali več, kot kaže ura. Hormon spanja melatonin se začne izločati ob napačnem času, jutranje prebujanje je težje, večerna zaspanost pa zamaknjena. Prav zato strokovnjaki govorijo o učinku mini časovne razlike, podobne tisti po potovanju z letalom.Srce, možgani in statistika, ki opozarjaRaziskave v zadnjih letih vse bolj jasno kažejo, da premik ure ni nedolžen. V prvih dneh po spomladanskem premiku se poveča tveganje za srčno-žilne zaplete. Nekatere študije navajajo, da se tveganje za možgansko kap v tem obdobju poveča za približno osem odstotkov, prav tako pa naraste število srčnih infarktov.Poveča se tudi število prometnih nesreč, kar raziskovalci povezujejo z utrujenostjo in slabšo zbranostjo voznikov. Motnje spanja, ki sledijo premiku, lahko trajajo več dni, pri nekaterih tudi dlje. Telo se sicer prilagodi, vendar ne takoj – in prav to prehodno obdobje je najbolj kritično.Najbolj ranljivi niso vedno tisti, ki bi jih pričakovaliČeprav spremembo občuti večina ljudi, so nekatere skupine bistveno bolj izpostavljene. Najstniki, ki imajo že naravno zamaknjen spalni ritem, se še težje prilagodijo zgodnejšemu vstajanju. Pri njih se lahko pojavi izrazitejša utrujenost, slabša koncentracija in več težav v šoli.Podobno velja za izmenske delavce, ki že sicer živijo v porušenem ritmu, ter za ljudi z motnjami spanja. Pri starejših in kroničnih bolnikih pa lahko sprememba pomeni dodatno obremenitev za organizem. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko prilagajanje traja tudi do enega tedna – in to pri sicer zdravih posameznikih.Ura se premakne v trenutku, telo potrebuje časPremik ure je ena redkih stvari, ki jih naredimo vsi hkrati. V eni noči spremenimo čas, ki ga kaže ura. Ne moremo pa tako hitro spremeniti svojega telesa. Ko bomo v nedeljo spali uro manj, se bo morda zdelo, da gre za nepomembno spremembo. A že naslednji dnevi pokažejo drugače. Utrujenost, slabša koncentracija, več napak in več tveganj – vse to so tihe posledice odločitve, ki jo Evropa še vedno odlaga. In zato se vsako leto znova vrača isto vprašanje: ali je res vredno? Ključne besede: ura, premik, poletni čas, telo, vpliv