Kako preživeti obdobje cvetenja brez nenehne utrujenosti in zamašenega nosu

23. 03. 2026 ob 08:15

Vas mučijo srbeče oči in kihanje? Preberite, kako se spopasti s spomladanskimi alergijami, zakaj se obdobje cvetenja podaljšuje in kako zaščititi sebe ter svoje otroke.

Spomladi, ko narava zacveti, se za mnoge začne obdobje kihanja, srbečih oči in zamašenega nosu. Alergije so danes med najpogostejšimi kroničnimi obolenji, število obolelih pa v Evropi in Sloveniji še naprej narašča. Strokovnjaki opozarjajo, da k temu prispevajo življenjski slog, okoljski dejavniki in podnebne spremembe. Nevidna epidemija sodobnega časa Za mnoge ljudi je pomlad najlepša sezona. Drevesa cvetijo, dnevi so daljši, narava se prebuja. Vendar pa za vedno več ljudi to obdobje prinaša težave, ki se ponavljajo vsako leto. Solzne oči, srbenje v nosu, kihanje in utrujenost so tipični znaki spomladanskih alergij. Alergijske bolezni sodijo med najpogostejše kronične zdravstvene težave v razvitem svetu. Po podatkih strokovnjakov ima v Sloveniji približno četrtina odraslih eno izmed oblik alergije, pri otrocih pa je ta delež še višji. Podobni trendi se pojavljajo tudi drugje v Evropi, kjer se alergije širijo predvsem v urbanih območjih. Statistika kaže, da ima do petina Evropejcev občasni alergijski rinitis, približno 15 odstotkov ljudi pa trpi za trajno obliko te bolezni. Alergijski rinitis ali seneni nahod je zato eden najpogostejših razlogov za obisk zdravnika v pomladnih mesecih. Med alergijskimi obolenji je pogost tudi atopijski dermatitis, ki se pojavlja pri 13 do 37 odstotkih otrok in mladostnikov. Pri odraslih je nekoliko redkejši, vendar ga ima še vedno nekaj odstotkov ljudi. Alergije pa ne prizadenejo le kože ali nosne sluznice; pri nekaterih bolnikih se razvije tudi astma. V Evropi jo ima približno 5 do 10 odstotkov ljudi, število obolelih pa se v razvitih državah vsako leto povečuje. Raziskave kažejo, da se število bolnikov z astmo poveča za približno štiri odstotke na leto. Poleg teh bolezni so razmeroma pogosti tudi kontaktni dermatitis, akutna urtikarija in angioedem. S koprivnico ali oteklinami na koži se vsaj enkrat v življenju sreča velik del populacije. Zakaj alergije naraščajo Obstaja več razlogov za naraščanje alergijskih obolenj, znanstveniki pa menijo, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov. Veliko pozornosti namenjajo tako imenovani higienski hipotezi, ki predpostavlja, da otroci danes odraščajo v precej bolj sterilnem okolju kot prejšnje generacije. Ker so manj izpostavljeni bakterijam in drugim mikroorganizmom, se njihov imunski sistem razvija drugače in lahko pretirano reagira na sicer neškodljive snovi. Na pojav alergij vplivajo tudi spremembe življenjskega sloga. Ljudje preživijo več časa v zaprtih prostorih, manj so v stiku z naravo, prehrana pa je pogosto bolj industrijsko obdelana. Onesnažen zrak in prometni izpusti lahko dražijo dihala ter povečujejo občutljivost na alergene. Ključne besede: Spomladanske alergije, kihanje, cvetni prah