Postenje – pot do zdravja ali nevarna igra z lastnim telesom? Strokovnjaki opozarjajo na POSLEDICE, ki jih nihče ne pričakuje!

19. 02. 2026 ob 06:57

Začenja se postni čas in marsikdo se v tem obdobju odloči za post – iz verskih, kulturnih ali povsem osebnih razlogov.

Začenja se postni čas in marsikdo se v tem obdobju odloči za post – iz verskih, kulturnih ali povsem osebnih razlogov. A postenje ni samo odpoved sladkarijam ali manjši obroki, temveč precejšen poseg v delovanje presnove. Le redki se namreč zavedajo, kaj se v telesu v resnici začne dogajati, ko nenadoma zmanjšamo vnos hrane ali jo celo popolnoma opustimo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da je za ohranjanje zdravja najpomembnejša uravnotežena prehrana, ki zagotavlja dovolj energije in hranil. Priporočajo, da dnevni vnos hrane razporedimo na tri do pet obrokov. Postenje lahko poteka na različne načine. Poznamo popolni post, pri katerem človek ob zadostnem vnosu vode ne zaužije hrane, ter delni post, kjer se omeji določena živila ali pa se energijski vnos močno zmanjša – na primer z uživanjem sokov ali le izbranih skupin živil.Kaj se zgodi, ko prenehamo jesti?Kot pojasnjuje NIJZ, postenje sproži prilagoditvene mehanizme, zaradi katerih se metabolizem spremeni in telo začne črpati energijo iz lastnih zalog. Najprej telo porablja zaloge glikogena v jetrih. Ko se te izpraznijo, začne iskati druge vire energije. V naslednji fazi se začnejo izčrpavati tudi beljakovinske rezerve, šele pri daljšem postenju pa se presnova v večji meri preusmeri na izkoriščanje maščobnih zalog. To pomeni, da telo lahko začne porabljati tudi lastne beljakovine – predvsem iz mišic. Po koncu posta se ob ponovnem uživanju hrane pogosto zgodi, da telo energijo hitreje shranjuje v obliki maščob, saj organizem preide v "varčevalni" način in se pripravi na morebitno novo pomanjkanje.Prvi dnevi: lakota, glavobol in utrujenostNekateri se na post pripravijo s postopnim prehodom na lažjo prehrano, predvsem sadje in zelenjavo. Kljub temu se že v prvih dneh lahko pojavijo neprijetni simptomi, kot so napadi lakote, glavobol, razdražljivost, kasneje pa tudi utrujenost in mišična oslabelost. Kako močno se bodo ti znaki izrazili, je odvisno od posameznika – njegovega zdravstvenega stanja, telesne pripravljenosti in stopnje aktivnosti. NIJZ poudarja, da mladi in zdravi ljudje postenje praviloma lažje prenesejo, medtem ko je pri bolnikih lahko dodatno breme za organizem.Kdaj post postane nevaren?Dolgotrajno strogo postenje oziroma stradanje lahko vodi v hitro izgubo telesne teže, pogosto tudi zaradi izgube vode. To pa lahko sproži hormonske, nevrološke in druge zdravstvene zaplete. NIJZ opozarja, da pri dolgotrajnem popolnem postenju telo začne porabljati strukturne beljakovine iz mišic, kasneje pa tudi iz drugih tkiv. Če človek uživa zgolj vodo in se post podaljšuje, lahko pride do resnih posledic – v skrajnih primerih celo do smrti.Premišljena odločitevPostenje je osebna izbira, vendar ima jasne posledice za telo. Organizem se ob pomanjkanju hrane prilagodi, preklopi v varčevalni način, porablja lastne zaloge in se po prekinitvi posta pogosto odzove s povečanim shranjevanjem energije. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da post ni zgolj prehranska sprememba, temveč poseg v temeljne telesne procese – zato naj bo vedno premišljen in odgovoren. Ključne besede: Postenje, hrana, postni čas