Partnerko pustil pod vrhom gore, da je zmrznila. Spletne kamere odkrivajo, kaj naj bi se dogajalo

18. 02. 2026 ob 09:44

Tožilstvo mu očita, da partnerke ni zaščitil pred mrazom z aluminijasto reševalno odejo ali drugo opremo

Lani januarja je javnost pretresla novica o 33-letnici, ki je sama v hudem mrazu umrla na najvišji avstrijski gori, Grossglocknerju (3.798 m). Zdaj se je začelo sojenje njenemu partnerju, ki mu tožilstvo očita povzročitev smrti iz malomarnosti. Kerstin G. je namreč umrla sama v snegu na ledenem gorskem pobočju. Če bo Thomas P. spoznan za krivega, mu grozi do tri leta zapora.Kot pravi tožilstvo, je imel obtoženi Thomas P. več izkušenj z visokogorskimi turami in je bil odgovoren za načrtovanje ter vodenje vzpona. Za turo naj bi se odločil kljub zimskim razmeram in dejstvu, da partnerka ni imela izkušenj s tako zahtevnim in visokogorskim vzponom.Poleg tega mu očitajo, da sta se v gore odpravila prepozno – približno dve uri kasneje od načrtovanega. Na pot pa sta se odpravila s pomanjkljivo opremo za nujno bivakiranje in da je imela partnerka neprimerno obutev. Tožilstvo pravi, da bi moral, kot bolj izkušen alpinist, vedeti, da je takšno početje nevarno.Obtoženi Thomas P. vse očitke zanika in trdi, da sta turo načrtovala skupaj, da sta bila dobro pripravljena, telesno sposobna in dovolj izkušena. Njegov odvetnik Karl Jelinek je smrt partnerke označil za ''tragično nesrečo''.Kako se je vse skupaj odvilo?Par se je na goro odpravil 18. januarja 2025. Po zagovoru obrambe sta okoli 13.30 dosegla območje, imenovano Frühstücksplatz – točko, po kateri je umik pred vrhom zelo otežen. Ker se nista počutila izčrpana, sta nadaljevala vzpon.Razmere na gori so bile zahtevne: veter do 74 km/h, temperatura okoli –8 stopinj Celzija, ob vetru pa občutek mraza do –20 stopinj Celzija. Tožilstvo meni, da bi se morala takrat obrniti.Poročila o tem, kaj se je zgodilo po tej točki, se razlikujejo.Okoli 20.50 naj bi se par znašel v težavah. Po navedbah tožilstva obtoženi ni poklical na pomoč, čeprav je okoli 22.50 območje preletaval policijski helikopter. Obramba trdi, da se takrat še nista počutila ogrožena in sta bila že blizu vrha.Posnetki spletne kamere prikazujejo luči njunih čelnih svetilk, ko sta napredovala proti vrhu. Na enem od posnetkov, označenem z rdečim krogom, je razvidno, da sta ob 21.00, 18. januarja, še vedno plezala.Na fotografiji je videti, da je par 18. januarja ob 21.00 še vedno plezal. | FOTO: www.foto-webcam.euPo besedah obrambe se je situacija kmalu zatem nenadoma poslabšala. Ženska naj bi nenadoma začela kazati izrazite znake izčrpanosti, za umik pa naj bi bilo takrat že prepozno. Obtoženega naj bi njeno nenadno poslabšanje povsem presenetilo.Ob 00.35, 19. januarja, je poklical gorsko policijo. Vsebina pogovora ni povsem jasna, odvetnik pa trdi, da je prosil za pomoč in zanika, da bi policiji dejal, da je vse v redu. Policija medtem navaja, da je moški po klicu telefon preklopil na tihi način in da se na nadaljnje klice ni več odzival.Po besedah odvetnika je paru uspelo priti do točke približno 40 metrov pod križ na vrhu Grossglocknerja. Ker je bila partnerka preveč izčrpana, da bi se lahko premikala, jo je obtoženi zapustil in se odpravil po pomoč – dosegel je vrh in nato sestopil po drugi strani. Partnerko naj bi zapustil okoli 2.00 zjutraj.Njegovo spuščanje z vrha so zabeležile tudi spletne kamere. | FOTO: www.foto-webcam.euTožilstvo mu očita, da partnerke ni zaščitil pred mrazom z aluminijasto reševalno odejo ali drugo opremo ter da je reševalne službe kontaktiral šele ob 3.30, ko je bilo najverjetneje že prepozno. Zaradi močnega vetra ponoči helikoptersko reševanje ni bilo mogoče.Obsodilna sodba pa bi lahko imela širše posledice tudi za druge alpiniste, saj bi vplivala na vprašanje njihove odgovornosti za varnost sopotnikov v prihodnje. Ključne besede: Grossglockner, spletne kamere, tožilstvo, sodišče, smrt, gora