Gospodarica iz šova Kmetija razkrila, kam hodi vsako leto s prijateljicami: ''To je res nekaj najboljšega''

Nado Zorec je širša javnost spoznala v šovu Kmetija, ki je na naših malih zaslonih že več let zapored. Nada ima v šovu vlogo gospodarice kmetije in marsikomu se je prikupila s svojo pristnostjo, znanjem in iskrenostjo. Nada pa ni kmetica le v šovu, ampak tudi v zasebnem življenju. Čeprav ji v življenju ni bilo postlano z rožicami, je še vedno optimistična in je vsak korak v klanec le nov izziv. Njena osebna zgodba razkriva tudi širšo resničnost podeželja: položaj kmečkih žensk, ki so desetletja delale brez varnosti in priznanja, kmete, ujete v birokracijo, ter svet, ki domačo hrano čedalje pogosteje zamenjuje za poceni uvoz. Prav zato je njen glas dragocen – ker govori iz zemlje in žuljavih rok.Kar je treba, ni težkoUpokojenka je aktivna promotorka kmečkega življenja. Vsak dan zaviha rokave in poprime za vsa opravila na domači kmetiji v Zagorici pri Velikem Gabru, a najde čas tudi za povezovalno druženje s kmeticami. 67-letnica je namreč dolgoletna predsednica Društva kmečkih žena Tavžentroža, sodeluje na številnih razstavah in tekmovanjih, poje v zboru ter pleše v folklorni skupini. Na vprašanje novinarke revije Jana, kako ji vse to uspe, pa odgovori:''No, uspe mi že, res pa je, da nimam nikoli časa za gledanje televizije. Razen če je kaj takega, kar me res zanima – takrat si zvečer oddajo zavrtim za nazaj. Da bi sredi popoldneva sedla in šla 'v kino', kot pravijo nekatere gospe, tega pri meni ni. Za tisto, kar si želiš, kar hočeš in kar moraš narediti, se vedno najdejo čas, energija in veselje,'' pokima Nada, ki jo takšno življenje napolnjuje. Ob tem je najbolj hvaležna, da ji zdravje še vedno služi, čeprav ji včasih tudi ponagaja. ''Ampak saj nimam časa razmišljati, kaj me boli. Raje si vsak dan rečem: hvala Bogu, da zmorem, in za zdaj moram kar potrkati, da se dobro držim.''Ponosna, da je kmeticaNa domači kmetiji ima polne roke dela. Poprime tako rekoč za vse, od dela na njivi do obrezovanja trte, spretna je tudi za volanom traktorja. ''Imamo kokoši, vzredimo piščance. Skrbim torej za perutnino in pridelavo hrane tako za živali kot za nas. Smo šestčlanska družina in kar nekaj pojemo,'' pove z nasmehom in doda, da živijo skoraj popolnoma samooskrbno in kupijo le tisto, česar ne morejo pridelati sami.V Bosno na oddih s prijateljicamiRavno pred dnevi se je vrnila iz Bosne, kamor s prijateljicami že več let zapored hodijo v toplice. ''Druženje s prijateljicami mi veliko pomeni – to je res nekaj najboljšega,'' pove zadovoljno in razloži, da sta pri tem z možem usklajena. ''Enkrat gre eden, drugič drugi. On se običajno odpravi na pot s kmetijsko zadrugo ali z govedorejci.'' Brž pohvali družino moževega sina, s katero živijo pod isto streho. Med odsotnostjo je namreč nič ne skrbi za posestvo, saj ''ta mladi'' poskrbijo za vse.Ljubezen na deželiVse do upokojitve je delala na pošti. Na raznašanje pošte ima lepe spomine, čeprav prizna, da je bilo takrat za žensko to precej naporno. ''Triindvajset let sem delala na terenu po zasavskih hribih. To delo sem imela zelo rada in tudi ljudje so me imeli radi. Zime so bile takrat povsem drugačne kot danes – sneg,led, verige na kolesih. To je bilo res težko delo,'' pokima in omeni, da je kljub herniji in težavam s hrbtenico tudi ob skrajšanem delovnem času na terenu vztrajala še štiri leta. ''Ko pa res nisem več zmogla, so me premestili v Poštno-logistični center Ljubljana, tam sem delala še osem let.''Ob tem dela na kmetiji ni bilo nič manj, a Nada nad obilico obveznosti ni tarnala. ''Ko si enkrat vpet v kolesje, je samoumevno, da te po službi čaka še delo doma. Sprejmeš in narediš, kar je treba, to je pač del življenja,'' skomigne Nada, ki je ostala zasavska poštarica tudi po tem, ko se je odselila.Od šivalnega stroja do neomajne vztrajnostiŽivljenjska pot gospe Nade se je začela s preizkušnjo, ki bi marsikoga strla. Že pri rosnih štirinajstih letih, ko bi morala brezskrbno obiskovati šolske klopi, se je znašla v tovarni Lisca. Domače razmere ji namreč niso dopuščale šolanja, zato je namesto učbenikov v roke prijela šivanko in začela delo za trakom.Izgubljene priložnosti in ljubezen do številNada se danes z rahlo noto nostalgije spominja tistih časov. ''Morda sem bila takrat premalo vztrajna,'' razmišlja. ''Kot otrok pač ne moreš predvideti, kakšno življenje te čaka, zato se preprosto sprijazniš z usodo in odideš v službo.''Kljub temu je v njej vedno tlel poseben talent. V osnovni šoli je blestela pri matematiki in vseh osem let nizala same petice. Njena bistrost ni zbledela niti z leti; še danes marsikateri račun reši hitreje v glavi kot tisti, ki si pomagajo s kalkulatorjem.Klesanje značaja skozi preizkušnjeČeprav o svoji mladosti nerada govori, je prav ta obdobje iz nje naredilo žensko, kakršna je danes. Mladost ji ni prizanašala, a prav hudi padci so bili tisti, ki so jo 'obrusili'. Vsaka težka preizkušnja je bila lekcija, ki je krepila njeno vztrajnost.''Moje življenje je bilo polno težkih padcev. A vsakič sem se morala pobrati.''Vera v nov začetekNadin recept za preživetje je bil preprost, a močan: nikoli obupati. Ko so bili pritiski največji, je vedno dvignila glavo in poiskala moč za korak naprej. ''Ljubi Bog, pomagaj mi, moram naprej,'' je bil njen notranji klic, ki ji je vedno znova vlil pogum. Njena zgodba je dokaz, da človek z močno voljo in neomajnim duhom zmore premagati še tako strme poti, ki jih pred njega postavi življenje.Vir: Revija Jana

Nada je vsestranska ženska, ki ni imela lahko življenje, a pravi, da se vedno znova pobere in gre naprej