Ga pripravljate tudi vi? Nikar ne naredite te napake pri vatikanskem kruhu sreče!

11. 02. 2026 ob 10:22

Preverili smo, zakaj priprava vatikanskega kruha sreče, ki se na prvi pogled zdi povsem preprosta, traja kar sedem dni – in ob tem razjasnili dvome, ki se marsikomu porajajo med čakanjem, mešanjem in opazovanjem testa na kuhinjskem pultu.

Preverili smo, zakaj priprava vatikanskega kruha sreče, ki se na prvi pogled zdi povsem preprosta, traja kar sedem dni – in ob tem razjasnili dvome, ki se marsikomu porajajo med čakanjem, mešanjem in opazovanjem testa na kuhinjskem pultu. Vatikanski kruh sreče ni le sladek kolač, temveč predvsem zgodba o deljenju, potrpežljivosti in zaupanju v proces. Spečemo ga lahko šele, ko nam nekdo podari del že aktivnega testa – kvasni nastavek – skupaj z natančnimi navodili. Tako kot nekoč verižna pisma tudi ta kruh kroži od doma do doma, iz rok v roke. Sedem dni testo fermentira pri sobni temperaturi, mi pa zanj vsak dan skrbimo po točno določenem zaporedju: en dan počiva, nato mu dodajamo sladkor, mleko in moko, ob določenih dneh ga mešamo, na koncu pa ga razdelimo in podarimo naprej. Vsak korak ima svoj namen – od hranjenja mikroorganizmov do zagotavljanja enakomerne fermentacije. Končni rezultat je rahel, sočen in obstojen kolač z značilno aromo. Zakaj torej sedem dni? Postopek temelji na postopni fermentaciji, med katero se v testu vzpostavi ravnovesje med divjimi kvasovkami in mlečnokislinskimi bakterijami. Te ustvarijo rahlo kislo okolje, ki deluje kot naravni konzervans in hkrati razvije prepoznaven vonj ter okus. Gre za sladek fermentni nastavek, soroden drožem, kefirju ali kombuči, ki lahko zaradi kislega okolja več dni varno stoji na sobni temperaturi. Strokovnjakinja za kruh in testa Irena Rihter, univ. dipl. inž. živ. teh., predavateljica na Izobraževalnem centru Piramida Maribor, pojasnjuje, da je namen sedemdnevnega postopka predvsem razvoj stabilne mikroflore. V tem času potekata mlečnokislinska in ocetnokislinska fermentacija, ki omogočata varno in predvidljivo zorenje testa. Temperatura prostora sicer vpliva na hitrost dogajanja – višja kot je, hitreje delujejo mikroorganizmi – a v sedmih dneh razlike niso bistvene. Tudi podrobnosti v navodilih imajo svoj razlog. Prvi dan sladkor le posujemo po vrhu testa in ga ne mešamo, saj tako zaščitimo površino pred zunanjimi mikroorganizmi in omogočimo, da se obstoječa mikroflora okrepi. Mešanje bi v začetni fazi vneslo preveč kisika in porušilo ravnovesje. Mleko, ki ga dodamo naslednji dan, naj bo sobne temperature – prevroče lahko poškoduje kvasovke, hladno pa fermentacijo le nekoliko upočasni. Četrti dan testo premešamo trikrat, da enakomerno porazdelimo hranila, vnesemo kisik in sprostimo nastale pline. Pomembno je tudi, da ne uporabljamo kovinskih posod ali pripomočkov. Kislo testo lahko s kovino reagira, kovinski ioni pa delujejo protimikrobno in zavirajo fermentacijo. Poleg tega kovina hitreje prevaja temperaturo, kar lahko povzroči neenakomerno segrevanje testa. Foto: Profimedia Čeprav bi podoben kolač lahko spekli precej hitreje, je prav sedemdnevni ritual tisti, ki daje vatikanskemu kruhu sreče poseben pomen. Gre za majhen družinski projekt, ki ustvarja pričakovanje in spodbuja deljenje. Ko del testa podarimo naprej, ne delimo le recepta, temveč tudi simbol povezanosti, tradicije in človeške topline. Ključne besede: Vatikanski kruh sreče, priprava