Zdravnik je trdil, da so njene rentgenske slike v redu, a se je motil - odvetniki primera niso želeli prevzeti

06. 02. 2026 ob 04:50

Pri drugem zdravniku izvedela, da ima počeno medenico

''Bolelo me je, zdravnik pa je trdil, da se na rentgenski sliki nič ne vidi. Nekaj časa sem trpela doma, dobivala injekcije proti bolečinam, na izvidu pa je pisalo, da nič narobe. Po treh tednih sem šla vseeno še enkrat k drugemu zdravniku, ki je ugotovil, da imam počeno medenico. Sledila je operacija, vijaki, rehabilitacija, še danes čutim posledice pri hoji,'' je povedala bralka za Svet24.Odvetniki niso želeli prevzeti tožbeLeta so minevala, takrat so ji celo svetovali, da naj zaradi teh posledic toži zdravnika ali bolnišnico. Bralka pove, da nihče od odvetnikov primera ni hotel prevzeti, ker da tako ali tako ne bi nič dosegla. ''Želela sem celo samo govoriti z zdravnikom, če se zaveda, kaj mi je povzročil, pa da bi se vsaj opravičil. Ne on ne bolnišnica nista reagirala, cene pa tako ali tako na koncu plačujemo pacienti,'' je še povedala.Podobnih primerov seveda ne manjka, zato so se novinarji na Svet24 obrnili na strokovnjake, ki bi jim dali odgovore, ali pacienti zaradi napake zdravnika res ne morejo ničesar doseči?Tožijo zdravnikovega delodajalca''Bolnišnice imajo praviloma sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, zato v tovrstnih postopkih kot tožena stranka nastopa bodisi zavarovalnica bodisi bolnišnica, kar je za oškodovanca ugodno, saj ti razpolagata z večjimi finančnimi sredstvi kot fizične osebe,'' pove odvetnica Nina Šibila. O zdravniški napaki govorimo, ali ta ravna v nasprotju s strokovnimi in poklicnimi standardi, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka. Pri tem pa je zdravniška napaka lahko bodisi neko nestrokovno ravnanje pri operativnem posegu, postavljanju diagnoze, obravnavi ali pa tudi pomanjkljivo pojasnilna dolžnost, saj je zdravnik zavezan, da pacientu odkrito in na njemu razumljiv način pojasni diagnozo bolezni, različne možnosti zdravljenja, morebitne nevarnosti in predvidljivost uspeha.Tožb je vedno več''Na splošno govoriti o nemožnosti pacienta za uspeh ni mogoče, saj je uspeh oškodovanca odvisen od več različnih okoliščin. Zadeve, v katerih oškodovanci tožijo zaradi zdravniške napake na slovenskih sodiščih, niso neznanka, oškodovanci so s svojimi zahtevki tudi že večkrat uspeli. Trend je v naraščanju takšnih tožb'', je še povedala Nina Šibila.Zastaralni rok je pet letČe zdravnik ne ravna v skladu s standardi, gre za kršitev pogodbenega razmerja, zastaralni rok pa v takšnih primerih znaša pet let, od takrat, ko je oškodovanec izvedel, da je bila storjena zdravniška napaka. Sodna praksa veže začetek zastaranja na trenutek, ko je škoda določljiva in ko je oškodovanec izvedel za vse okoliščine.Kaj je zaplet in kaj zdravniška napakaKot poudarjajo strokovnjaki, je pomembno, da razlikujemo med zdravniško napako in zapletom. Zaplet je nepričakovan dogodek, ki se pojavi med ali po zdravljenju, čeprav je bilo zdravljenje izvedeno strokovno, pravilno in v skladu s pravili stroke.Zdravniška napaka pa je le takrat, ko je do zapleta prišlo zaradi odstopanja od strokovnih standardov. Zato ni vsako poslabšanje zdravstvenega stanja avtomatično podlaga za odškodnino. Pravna presoja pa se vedno osredotoča na vprašanje, ali je zdravnik ravnal tako, kot bi moral.Najpogosteje med zdravniške napake sodijo napake med operativnimi posegi, pozabljeni kirurški ali drugi medicinski pripomočki v telesu, nepravilno predpisana terapija ali napačna količina zdravila ali spregledani ali napačno interpretirani izvidi preiskav. Ključne besede: zdravnik, rentgen, napaka, tožba, medenica, pacientka