Alarmantne številke: Slovenci lani zaradi spletnih prevar ob 40 milijonov evrov

28. 01. 2026 ob 09:10

S kriminalističnim inšpektorjem o pretresljivih podatkih spletnih prevar na spletu v Sloveniji

Ob dnevu zasebnosti je v studiu Denis Avdić Showa gostoval David Gracer, višji kriminalistični inšpektor iz Oddelka za finančno kriminaliteto. Razkril je pretresljive podatke o porastu spletnega kriminala v Sloveniji in opozoril na najpogostejše pasti, v katere še vedno ujamemo naivni uporabniki.Od pandemije dalje strma rast zlorabSpletne zlorabe so v Sloveniji v strmem vzponu že od leta 2020. Pandemija, ki je ljudi prisilila v digitalni svet, je odprla vrata kriminalcem, ki s pridom izkoriščajo našo nepozornost. Statistika za lansko leto je neizproshna: policija je prejela 2.500 prijav, skupna škoda pa je presegla vrtoglavih 40 milijonov evrov. Od tega so 30 milijonov izgubile fizične osebe, 10 milijonov pa podjetja.Vaši podatki so valuta za nepridipraveInšpektor Gracer poudarja, da kriminalci najbolj hlepijo po kombinaciji vaših osebnih podatkov. ''Poleg imena in priimka so to še elektronski naslov, telefonska številka in seveda bančni podatki. Vedno jih uporabljajo v kombinaciji, da od vas pridobijo finančno korist,'' pojasnjuje specialist za finančno kriminaliteto.Pasti, ki nam praznijo račune: Od lažnih traktorjev do kripto prevarPrijave, ki jih prejema policija, segajo od majhnih zneskov do življenjskih prihrankov. Ljudje pogosto kupujejo izdelke, ki sploh ne obstajajo. Pri manjših zneskih (10–100 evrov) gre za vsakdanje artikle, zabeleženi pa so tudi primeri nakupov vozil in delovnih strojev (traktorjev), kjer kupci izgubijo tisoče evrov, blaga pa nikoli ne vidijo.Največji oškodovanci so tisti, ki nasedejo obljubam o hitrih zaslužkih s kriptovalutami. Tu se zneski posameznih izgub povzpnejo tudi do več 100 tisoč evrov.Pozor: ''Kriptoklici'' so past za vašo spletno bankoPosebej nevarni so t. i. kriptoklici. Napadalci žrtev pokličejo in jo prepričajo, da jo na nekem računu čakajo pozabljeni tisoči evrov iz preteklih vlaganj.''Ljudje dobijo občutek, da nimajo česa izgubiti, in si na telefon namestijo aplikacijo za oddaljen dostop (npr. AnyDesk). S tem pa storilcem dobesedno odprejo vrata do svoje spletne banke,'' opozarja Gracer.Zakaj je denar skoraj nemogoče dobiti nazaj?Mnogi se sprašujejo, zakaj policija denarju ne sledi, če je vse digitalno zabeleženo. Odgovor je preprost: hitrost. Ko se preiskava začne, so nepridipravi denar običajno že pretvorili v kriptovalute ali ga prekanalizirali na številne tuje račune v eksotičnih državah, kjer se sled za njim izgubi.Ljubezen, ki stane: Romantične prevare v porastuNiso pa tarča le bančni računi, temveč tudi čustva. Lani so zabeležili 50 romantičnih prevar, v katerih so bili oškodovanci (pogosto starejši ali osamljeni posamezniki) skupaj oškodovani za kar 1,6 milijona evrov.Zlata pravila varnosti na spletu:- Ne klikajte na sumljive povezave (npr. »kdo gleda tvoj profil« na Facebooku).- Nikoli ne nameščajte aplikacij na zahtevo neznanca, ki vas kliče po telefonu.- Vnos bančnih podatkov naj bo omejen le na preverjene in varne spletne strani.Če se ponudba sliši preveč dobra, da bi bila resnična, verjetno ni. Ključne besede: David Gracer, splet, prevare, prevaranti, pasti, podatki