TO so poklici, ki bodo preživeli umetno inteligenco - je med njimi tudi vaš?

20. 01. 2026 ob 07:37

Umetna inteligenca ne prihaja kot nenaden prelom, ki bi izbrisal delovna mesta, temveč kot tiha, a vztrajna sila, ki postopoma spreminja način dela.

Že danes je jasno, da bodo rutinska, ponavljajoča se opravila prva, ki jih bodo prevzeli algoritmi in digitalni sistemi. Vnos podatkov, osnovne analize, administrativni postopki in predvidljivo odločanje se vse pogosteje avtomatizirajo. Vloga človeka se pri tem ne izgublja, temveč spreminja: iz izvajalca rutine postaja nadzornik procesov, razlagalec rezultatov in tisti, ki na koncu sprejme odločitev ter zanjo tudi odgovarja. Zato vprašanje prihodnosti dela ni več "kaj bom po poklicu", temveč "kako se bom znal prilagajati". Trg dela se namreč spreminja hitreje kot kadarkoli prej – zaradi prepleta digitalizacije, avtomatizacije in umetne inteligence. Varnost, ki so jo nekoč zagotavljali jasno začrtani karierni koraki, danes nadomeščata prilagodljivost in pripravljenost na učenje. Na Ministrstvu za delo poudarjajo, da umetna inteligenca ne ukinja dela, temveč spreminja njegovo vsebino. Zaposleni bodo poleg strokovnega znanja vse bolj potrebovali digitalne spretnosti, razumevanje tehnologij in sposobnost hitrega prilagajanja novim orodjem. Nekateri poklici bodo res izginili, a večina se bo le preoblikovala – z večjo podporo tehnologije in še vedno ključno vlogo človeške presoje. Spremembe so najbolj vidne tam, kjer je delo predvidljivo in ponavljajoče. V industriji, financah in kmetijstvu avtomatizacija že nadomešča del nalog, zaposleni pa se selijo v nove vloge ali na druga področja. Rutina izginja, v ospredje pa stopajo naloge, ki zahtevajo ustvarjalnost, sodelovanje, odgovornost in sposobnost odločanja – lastnosti, ki jih tehnologija ne more nadomestiti. Zanimivo je, da med poklici, ki jih tehnološki napredek najmanj ogroža, ostajajo obrtniki. Ekonomist Maks Tajnikar opozarja, da so ti preživeli že številne tehnološke preobrate, saj njihovo delo poteka v realnem okolju, zahteva ročne spretnosti, prilagajanje nepredvidljivim razmeram in prevzemanje odgovornosti. Prav zato imajo številni danes celo višje dohodke kot nekateri akademski poklici, kar spreminja ustaljene predstave o tem, kaj pomeni dobra in varna zaposlitev. Podobno poudarjajo tudi na Ministrstvu za gospodarstvo, kjer izpostavljajo pomen praktičnih znanj, ustvarjalnosti in dela z ljudmi. Prihodnost dela zato ne bo rezervirana le za visoko izobražene specialiste. Velik del delovnih mest bo zahteval srednješolsko izobrazbo, tehnične spretnosti in dobre delovne navade. Priložnosti bodo imeli tisti, ki znajo povezovati teorijo s prakso. Ko govorimo o poklicih prihodnosti, pogosto pomislimo na programerje in tehnološke strokovnjake. A resničnost je širša. Poleg digitalnih profilov bodo vse pomembnejši tudi poklici, povezani z zelenim prehodom, obnovljivimi viri energije, energetsko učinkovitostjo ter zdravstvom, kjer zaradi staranja prebivalstva že danes primanjkuje kadra. Ob vsem tem postaja jasno še nekaj: znanje ne more biti več nekaj, kar osvojimo enkrat in ga nato uporabljamo vse življenje. Učenje postaja stalnica. Dodatna usposabljanja, prekvalifikacije in nadgrajevanje znanja niso več prednost, temveč nujnost. Prednost bodo imeli tisti, ki bodo znali svoje znanje sproti prilagajati novim razmeram. Za mlade to pomeni, da izbira poklica ni več odločitev za vse življenje, temveč začetek poti. V karieri bodo večkrat menjali vloge, naloge in morda tudi področja dela. Ključno vprašanje zato ni več, kateri poklic je varen, temveč kateri jim bo omogočil razvoj prilagodljivosti, odgovornosti in pripravljenosti na učenje. Umetna inteligenca ljudi ne bo zamenjala čez noč, bo pa postopoma preoblikovala delo. Prihodnost ne bo pripadala enemu samemu poklicu – pripadala bo ljudem, ki znajo rasti skupaj s spremembami. Ključne besede: Umetna inteligenca, poklici, prihodnost