AMZS raziskava o prometni kulturi: agresivnost, nestrpnost in nepozornost

Sodelujoči v raziskavi Avto-moto zveze Slovenije o prometni kulturi ocenjujejo, da je ta v Sloveniji na zelo nizki ravni – le vsak deseti anketiranec meni, da je dobra. Zaradi napak in kršenja prometnih pravil se morda upravičeno jezimo drug na drugega, a za izboljšanje stanja, vsaj kratkoročno, obstaja predvsem ena rešitev: večja odgovornost in več medsebojnega spoštovanja med udeleženci v prometu.V letu, ko je prometna varnost v Sloveniji, če jo ocenjujemo po kriteriju število umrlih v prometnih nesrečah, po vrsto letih napredka nazadovala, nekateri rezultati raziskave Avto-moto zveze Slovenije o prometni kulturi, ki jo je ta izvedla med AMZS panelisti, vendarle presenečajo, zlasti podatek, da se le 10 odstotkov vprašanih strinja s trditvijo, da je prometna kultura pri nas dobra. Med glavnimi razlogi, ki botrujejo negativni oceni, so anketiranci navajali predvsem agresivnost in nepotrpežljivost, neupoštevanje prometnih pravil, pomanjkanje medsebojnega spoštovanja ter pomanjkanje pozornosti. Eden od načinov za izboljšanje stanja je poostren nadzor, toda kaj, ko je prometnih policistov (pre)malo. Pri uporabi »palice« za kršitelje bi sicer lahko pomagale sodobne tehnologije za spremljanje prometa, a tudi pri tem se večinoma zapleta. Kratkoročno zato obstaja predvsem ena rešitev – večja odgovornost in več medsebojnega spoštovanja med udeleženci v prometu: »Tako kot na drugih področjih se tudi v prometu pozitivne spremembe začnejo pri vsakem izmed nas: z več potrpežljivosti, strpnosti in odgovornosti, s spoštovanjem pravil ter z zavedanjem, da lahko že z majhnimi dejanji prav vsak posameznik prispeva k boljši prometni kulturi, s tem pa tudi k zmanjševanju števila prometnih nesreč. Naj bo ena od naših novoletnih zaobljub, da bomo v prometu do drugih ravnali tako, kot pričakujemo in si želimo, da drugi ravnajo do nas – da torej pazimo drug na drugega,« je ob izteku letošnjega leta udeležence v prometu pozval predsednik Avto-moto zveze Slovenije Marko Belšak. Kdo so največji »grešniki«?V AMZS anketi so se na vrhu lestvice najbolj motečih udeležencev znašli uporabniki e-skirojev in kolesarji. Anketiranci menijo, da ti pogosto vozijo brez upoštevanja pravil, s čimer ogrožajo sebe in druge. Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije, je ob tem izpostavil: »Tako pred udeleženci v prometu kot deležniki, ki se ukvarjamo s prometno varnostjo, je izziv, kako doseči spremembo načina razmišljanja uporabnikov mikromobilnosti, saj se ti sedaj zanašajo na dejstvo, da spadajo v skupino ranljivejših udeležencev v prometu in da morajo nanje paziti drugi udeleženci v prometu. Če v primeru otrok temu še lahko pritrdimo, pa bi se morali odrasli zavedati svoje ranljivosti in temu ustrezno tudi ravnati – predvsem z doslednim upoštevanjem pravil in zgledom (naj)mlajšim.«Osvežitvene vožnje kot rešitev prometno-varnostne stihije? Ko govorimo o prometni kulturi, je seveda najlažje s prstom kazati na druge udeležence. Tako niti ne preseneča, da je več kot 90 odstotkov sodelujočih v anketi ocenilo svoje vozniške sposobnosti kot dobre ali zelo dobre. Ali so te res tako dobre, je nemogoče oceniti brez ustreznega strokovnega preverjanja. »V AMZS smo že večkrat izrazili pobudo, da bi k nadaljnjemu napredku na področju prometne varnosti prispevale periodične osvežitvene vožnje, ki bi jih izvajali učitelji vožnje. Ocenjujemo, da bi bile te najbolj učinkovite na vsakih 10 let, kolikor je tudi veljavnost kartice vozniškega dovoljenja, pri čemer osvežitvena vožnja ne bi vplivala na nadaljnjo veljavnost dovoljenja. Veseli nas, da tej pobudi pritrjuje tudi 73 odstotkov anketirancev v naši raziskavi, pri čemer jih večina meni, da bi morala to postati zakonska obveza,« je povedal Logar in dodal, da strošek teh voženj ne bi smel biti na plečih državljanov, s čimer se strinjajo tudi anketiranci: »Skoraj polovica anketirancev meni, da bi strošek osvežitvenih voženj morale kriti zavarovalnice, slaba tretjina pa je navedla, da bi to morala pokriti pristojna ministrstva iz državnega proračuna. Med primernimi financerji bi bil zagotovo tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje, saj bi vsako zmanjšanje števila poškodovanih v prometnih nesrečah pomenilo tudi manj izdatkov za zdravljenja, v primeru zmanjšanja nesreč s hudimi telesnimi poškodbami pa bi se sprostilo tudi nekaj bolnišničnih kapacitet. Dejstvo, da se vsak evro, vložen v prometno varnost povrne več kot enkrat, le še potrjuje upravičenost te pobude.«Anketiranci so kot možne spodbude, da bi se sami odločili za ponovno izobraževanje in obnovitev znanja, navedli tudi popuste pri zavarovanjih, kar je lahko tudi priložnost za posamezne zavarovalnice, k temu pa bi v razmislek kot spodbudo lahko dodali tudi možnost popusta pri plačilu letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu.Podrobnejši rezultati AMZS raziskave o prometni kulturi, ki je bila med AMZS panelisti izvedena februarja letos in pri kateri se je na povabilo k sodelovanju po e-pošti odzvalo 558 panelistov, so razvidni iz priloženih infografik. *Anketiranci so lahko izbrali več odgovorov.

AMZS raziskava o prometni kulturi: agresivnost, nestrpnost in nepozornost – rak rana slovenskega prometa

V AMZS anketi so se na vrhu lestvice najbolj motečih udeležencev znašli uporabniki e-skirojev in kolesarji