Imate do božičnih praznikov odpor? Tri preproste, a zelo učinkovite tehnike, da boste uživali

Marsikdo ob misli na božična druženja postane slabe volje: obvezni obiski, isti pogovori, iste vloge. Praznična ''šarada'' se zdi prazna, ure do večerje pa le čakanje, da bo vsega konec. Se v tem prepoznate?Že pred prazniki se lahko pojavi stiskaNe želite biti negativni, a iz izkušenj veste, kako hitro pridejo napetost, razočaranje ali občutek, da morate samo zdržati. Prazniki pogosto okrepijo stare družinske dinamike in pričakovanja ter tiho idejo, da bi moralo biti drugače.Ko se telo nauči, da je bližina naporna, se samodejno braniDružbena evforija, ki zahteva srečo, pa hitro vzbudi občutek, da je z nami nekaj narobe, če je ne čutimo. Svet bo kljub temu dišal po večerji, piškotih, cimetu in starih pesmih. Mnogi se bodo imeli lepo. Če pa se praznikom že vnaprej zapremo, si morda sami odvzamemo možnost, da bi bilo letos vsaj malo drugače. Morda celo lepo.Seveda se ne moremo enostavno prisiliti, da bi nam bilo dobro. Lahko pa naredimo nekaj drugega – svoj živčni sistem in svoj pogled zavestno premaknemo iz obrambne drže v bolj odprto doživljanje. Tudi to je del osebne rasti. Ne velikih preobratov, temveč drobnih, a pomembnih premikov: biti vsakič malenkost bolj prisoten, bolj zavesten, bolj prijazen do sebe kot leto prej.Zakaj se obramba v prazničnem času tako hitro vklopi? Ko nekdo reče: »Sovražim božič,« v ozadju pogosto ne stoji pravo sovraštvo, temveč zaščita. Če vnaprej zavzamemo obrambno držo, zmanjšamo tveganje, da bi bili razočarani. Če smo cinični, nas manj boli, ko topline, ki smo si jo želeli, ni. Če smo v preteklosti doživljali napetost, kritiko, primerjanje ali čustveno praznino, si telo zapomni, da takšno okolje ni povsem varno. Ne glede na to, kako zreli smo danes, se ob znanih ritualih, prostorih, vonjih in obrazih hitro sprožijo stari refleksi. To je enostavno spomin živčnega sistema. Težava je, da telo te strategije ne razume kot pametne zaščite, temveč kot alarm. In ko je telo v alarmu, vse doživljamo intenzivneje: ton glasu, pripombo, tišino, pogled. Hitreje se vznemirimo, hitreje se zapremo, hitreje reagiramo. In včasih potem res pokvarimo večer – sebi in drugim ter si naslednji dan samo še potrdimo: »Saj sem vedel-a.« Obrambna drža pa nas ne zaščiti le pred bolečino. Zapre nas tudi za vse potencialno lepo. Če praznike pričakamo z notranjim oklepom, bomo težje zaznali drobno toplino, humor ali trenutek bližine, ki bi sicer imel prostor. Tri preproste, a zelo učinkovite tehnike, ki pomagajo ustvariti notranje pogoje, da nam je zares lepoPrva tehnika: preklop iz ocenjevanja v doživljanje Ena najhitrejših poti v praznično nezadovoljstvo je nenehno ocenjevanje. Ali je dovolj lepo, dovolj toplo, ali so ljudje dovolj prijazni, ali je vzdušje takšno, kot bi moralo biti. Ocenjevanje je pogosto poskus nadzora, nadzor pa je pogosto povezan s strahom. Prvi premik je zato preprost, a močan. Namesto da praznike merimo, jih začnemo doživljati. Ne kot celoto, temveč trenutek za trenutkom. Ko opazite, da v mislih presojate, kaj vse ni prav, se za hip ustavite in se vprašajte: ''Kaj se v tem trenutku dogaja v mojem telesu?'' Morda zaznate napetost v prsih, stisnjeno čeljust ali plitvo dihanje. To ni slaba volja, temveč znak aktivacije. Takrat naredite nekaj zelo konkretnega: tri počasnejše vdihe in še počasnejše izdihe. Pozornost za nekaj sekund usmerite v stopala, v stik s tlemi ali v naslonjalo stola. S tem telesu sporočite, da v tem trenutku ni nevarnosti. Da ste tukaj. In ko se telo vsaj malo umiri, se odpre možnost, da prazniki niso projekt, temveč izkušnja.Druga tehnika: zavestna hvaležnost kot praksa pozornosti Veliko praznične stiske se rodi iz ideje, da mora biti božič nekaj velikega. Topel. Globok. Povezan. Filmski. In če ni, to doživljamo kot poraz. Kaj pa, če bi pozornost preusmerili in namesto da ocenjujemo celoten večer, začnemo opažati drobce dobrega, tisto, kar vendarle imamo in za kar smo lahko hvaležni? Gre za povsem konkretne malenkosti. Morda se je nekdo kljub vsemu potrudil s hrano. Morda se je kdo za trenutek iskreno nasmehnil. Morda je bila v prostoru ena šala, ki ni bolela. Ali nekaj minut brez napetosti. Vse to so trenutki, ki jih lahko zaznamo, a ne kot ukaz sami sebi, pač pa kot zavestno usmeritev naše pozornosti. Da vam bo lažje, si lahko že vnaprej izberete eno stvar, ki jo boste na praznični večer zavestno zaznali kot dar. Nič velikega in ne idealnega. Nekaj povsem stvarnega: topel prostor, obrok, možnost, da se po večeru umaknete v mir, ali preprost občutek, da ste v tistem trenutku na varnem. Ko ta trenutek pride, se za nekaj sekund zavestno ustavite in si dovolite, da vas ta misel doseže v telesu, ne le v glavi. Morda boste opazili mehkejše dihanje, rahlo sprostitev ramen ali občutek topline. Prav v tem trenutku se notranja nastavitev začne resnično premikati.Tretja tehnika: iz pričakovanj v zavestno držo Veliko prazničnih razočaranj se rodi iz tihega pričakovanja, da nas bodo drugi končno razumeli, opazili ali se vedli drugače. Ko se to ne zgodi, se v nas hitro sproži stara bolečina. S tretjo tehniko pozornost preusmerimo z odzivov drugih nase. Gre za preprosto, a zelo močno vprašanje: ''Kakšen človek želim biti danes, ne glede na to, kakšni bodo drugi?'' To vprašanje spremeni težišče. Ne postanemo več žrtev vzdušja, temveč avtor svoje drže. To lahko izgleda zelo konkretno. Pred odhodom si izberemo eno majhno stvar, ki jo bomo prinesli v prostor – iskreno pohvalo, kratek interes za nekoga, ki ga običajno spregledamo, ali vprašanje, ki temelji na resnični radovednosti. Če nas drugi izzovejo, poskrbimo, da se provokacija ne razvije, največkrat enostavno tako, da odgovorimo kratko in mirno. Če je tema neprijetna, jo preusmerimo. Če začutimo preplavljenost, si vzamemo nekaj minut zase. Ko ne poskušamo izsiliti popolnega večera, se prostor pogosto sam od sebe zmehča. In ko se ne trudimo biti ''pravilni'', se lažje zgodijo majhni, a pristni trenutki stika.

Morda je letos priložnost, da v njih končno začnete uživati in ob tem naredite tudi korak v osebni rasti. Preverite, kako