Opažajo, da je vse več slovenskih otrok zelo slabih na tem področju - so krivi tudi starši?

27. 11. 2025 ob 10:36

Branje izgublja tekmo z zabavnimi digitalnimi platformami

Slovenija je v raziskavi PIRLS (Progress in International Reading Literacy Study) 2021 prvič po dvajsetih letih zabeležila opazen padec bralne pismenosti četrtošolcev. Otroci berejo manj, starši izgubljajo stik s knjigo, bralna kultura pa se umika pred zasloni. Strokovnjaki opozarjajo, da je brez skupnega napora družine, šole in države pot navzdol težko ustaviti. Pri PIRLS pravijo, da gre za alarm po dveh desetletjih.Bralne navade otrok: le še 27 minut branja na dan, kar je premaloPodrobnejši vpogled v čas, ki ga osnovnošolci namenjajo branju, razkriva še bolj zaskrbljujočo sliko. Raziskava Mediji in osnovnošolski otroci (MiPi, 2023), izvedena med starši učencev od prvega do šestega razreda, kaže, da otroci dnevno berejo povprečno 26 minut. To je premalo, da bi ohranjali tekočnost branja in besedni zaklad, še posebej v času, ko jih obkrožajo hitre, vizualne in digitalne vsebine.Čeprav se količina branja med razredi razlikuje, je trend jasen: branje izgublja tekmo z zabavnimi digitalnimi platformami. Otroci hitreje posežejo po videih, kratkih vsebinah in družbenih omrežjih, zato je branje – ki zahteva čas, koncentracijo in vztrajnost – pogosto potisnjeno na rob njihovega vsakdana. Posledice se kažejo prav tam, kjer jih najtežje popravljamo: v razumevanju prebranega, osvajanja nove snovi in razvoju mišljenja.Mednarodna raziskava PIRLS, ki na pet let meri bralno pismenost četrtošolcev, je leta 2021 pokazala rezultat, ki je presenetil tudi strokovnjake. Slovenski četrtošolci so dosegli 520 točk, kar jih vrača približno na raven iz leta 2006. Do takrat je Slovenija v vsakem ciklu beležila napredek. Dr. Eva M. Klemenčič s Pedagoškega inštituta poudarja, da gre za pomemben preobrat, saj so rezultati po dolgem obdobju rasti prvič padli. Kot pravi, ''je bil upad precejšen, naši četrtošolci pa so bili tam, kjer so bili pred petnajstimi leti''.Razlogov je več. Delno je mogoče padec pripisati zaprtju šol med epidemijo covida-19, ko je bilo učenje branja pri najmlajših najbolj prizadeto. Vendar je po mnenju Klemenčičeve tudi širši družbeni kontekst izjemno pomemben. Izpostavlja, da raziskava PIRLS vključuje tudi starše sodelujočih učencev, pri katerih se že več ciklov zapored opaža vse slabši odnos do branja in knjig. To vpliva na bralne navade otrok, ki so navsezadnje odvisne od zgleda odraslih in domačega odnosa do literature.Kje so rešitve? Zakaj je upad tako nevaren? Več si preberite na Svet24. Ključne besede: otroci, branje, knjige, slovenščina, pismenost, starši