To je spletna prevara, ki ji nasede NAJVEČ Slovencev - ste med njimi?

27. 10. 2025 ob 11:02

Policisti skupno prejeli skoraj 2000 tisoč prijav spletnih prevar

Kibernetskega kriminala v različnih oblikah je veliko tudi na območju Slovenije. Letos do 15. oktobra so prejeli okoli 2000 prijav, kar je skoraj toliko kot v celotnem lanskem letu.David Gracer z uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi je minuli teden na dogodku Združenja bank Slovenije povedal, da je nastalo za skoraj 28 milijonov evrov materialne škode, medtem ko je ta v celotnem lanskem letu znašala 31 milijonov evrov.GPU tudi pojasnjuje, da so glede na prijave policiji najpogostejše spletne goljufije z nedostavljenim artiklom. ''V tovrstnih zadevah gre običajno za prijave oškodovancev, ki so opravili spletni nakup, izdelek plačali, vendar v nadaljevanju ni bil dostavljen, ali je bil dostavljen artikel, ki ne ustreza naročenemu artiklu. Običajno gre za spletne trgovine, ki ponujajo veliko ugodnejše artikle in se reklamirajo na družbenih omrežjih,'' pojasnjuje GPU. Pri tovrstnih goljufijah so kupci po navedbah GPU-ja večinoma opeharjeni za nekaj 100 evrov.Foto: PolicijaPovprečje nastale škode pa dvigujejo nakupi vozil, avtodomov in delovnih strojev (bagri, traktorji), za katere oškodovanci vnaprej nakažejo tudi več 10 tisoč evrov.Najbolj problematične še vedno ostajajo investicijske goljufije, v katerih spletni goljufi uporabnikom na spletu ponujajo hiter in nerealen zaslužek. Policisti pa obravnavajo tudi večje število zadev z velikim oškodovanjem slovenskih podjetij.Oškodovana podjetja so večinoma prejela lažno elektronsko pošto, v kateri so se goljufi predstavili v imenu banke. ''V elektronski pošti lažno navedejo, da je potrebna nujna posodobitev oziroma nadgradnja e-banke, prav tako pa je priložena povezava, na katero je treba klikniti. Ob kliku na povezavo se odpre spletna stran, ki so jo izdelali spletni goljufi in je identična spletni strani e-banke, ki jo sicer uporablja pravna oseba. Po vnosu zahtevanih podatkov goljufi po telefonu pokličejo kontaktno osebo ter se v slovenskem jeziku predstavijo kot tehnična pomoč banke. Na tak način pridobijo vse potrebno za nepooblaščen vstop v spletno banko in v nadaljevanju izpraznijo bančni račun,'' so potek goljufije, na katero je že nasedlo kar nekaj slovenskih podjetij, opisali na GPU-ju.Kje so glavna žarišča spletnih goljufov?Na GPU-ju pojasnjujejo, da spletni goljufi niso posamezniki, ampak gre za dobro organizirane kriminalne združbe, ki delujejo v obliki klicnih centrov. Policije na ravni EU-ja in tudi širše pa po navedbah GPU-ja sodelujejo pri identifikaciji lokacij in onemogočanja klicnih centrov.Na SI-CERT-u pa pravijo, da po njihovih izkušnjah precej primerov kripto prevar (predvsem klicnih centrov) izvira iz Vzhodne Evrope in držav Zahodnega Balkana, ljubezenske prevare v kombinaciji s kripto prevarami pogosto izvirajo iz držav Jugovzhodne Azije, klasične ljubezenske prevare pa še vedno iz Nigerije in Gane. Ključne besede: spletne prevare, goljufija, policija, prevara, prijava, nakup, izdelek