Tako zelo vas imam rada: Življenje in zgodba Anite Ogulin, ki je iz bolečine ustvarjala upanje

Tako zelo vas imam rada je ganljiva biografija Anite Ogulin, izjemne humanitarke, ki je skozi desetletja svojega delovanja odprla vrata številnim mladim, jih spodbujala in jim pomagala do priložnosti, ki jim jih je življenje sicer odreklo.Noč groze, ki jo je preživela"Streli so naju zgrešili. A Janez tega ni vedel; prepričan je bil, da naju je ubil. Zadnje naboje je prihranil zase in si prestrelil pljuča. Policija ga je našla v mlaki krvi. Tudi on je preživel," je Anita Ogulin v zadnjih dneh svojega življenja pripovedovala novinarju Vasji Jagru o eni najtemnejših noči, ki jo je preživela skupaj s hčerko Karmen. Ob predstavitvi knjige se je Karmen zelo ganjeno razgovorila o svoji mami.Z bolečino je znala preživeti – in pomagati drugim Čeprav je odraščala v skromnih razmerah in ob grobih starših, se Anita Ogulin ni zlomila. Niti nasilje v prvem zakonu, ki jo je privedlo do roba obupa, je ni ustavilo. Zdržala je – in spremenila življenja tisočim. S svojim delom je pustila neizbrisen pečat v slovenski družbi.Knjiga, ki jo je začela pisati sama Sprva je zgodbo začela zapisovati sama. Ko pa ji je zdravje to onemogočilo, je pripoved predala Vasji Jagru, ki jo je s tenkočutnostjo in razumevanjem oblikoval v celoto. Ob tem mu je neprecenljivo pomagala njena družina – hči Karmen, sin Simon in mož. Rezultat je ganljiv portret ženske, ki je vse svoje življenje posvetila solidarnosti.Zaupanje, stkano iz besed"Odnos med nama z Anito se je gradil postopoma, a že na začetku sva vzpostavila pristen človeški stik. Bila sva si simpatična, začutila sva, da deliva iste vrednote, in iz tega je raslo zaupanje. Rodila se je zgodba, ki je tudi mene globoko presunila. Zaupala mi je tudi zato, ker sva se dogovorila, da tega zaupanja nikoli ne bom zlorabil in da bo zgodba napisana dostojanstveno in s pieteto. Zgodba ima predvsem namen: prinesti pomembno sporočilo družbi," je povedal Jager. Čeprav se z Anito nikoli nista srečala v živo, sta vsak četrtek popoldne govorila po telefonu."Vez, ki sva jo stkala ob četrtkih, je bila tako močna, da sva bila oba globoko presunjena nad procesom ločevanja, ki je spremljal to združevanje. Nekako sva ves čas vedela, da nama ni usojeno."Intimna odločitev – zaupanje neznancu"Mama je začela knjigo pisati sama, z mojo pomočjo. A ta je bila zelo kratka, saj nimam čustvene distance do njenega življenja, zato sva se hitro dogovorili, da to ne bo šlo. Z mamo sva vsak dan hodili na sprehod ob Savi, da je ohranjala vsaj nekaj kondicije. Nekega dne pa jo je poklical Vasja, ki ga ni poznala, in ji ponudil pomoč. Očitno ji je bil všeč že njegov glas in način, kako jo je poklical. Tako sta se začela slišati ob četrtkih, ko se je mama zaprla v sobo. Da sta si popolnoma zaupala, pa je razvidno iz knjige – zaupala mu je stvari, o katerih sicer ni govorila," je povedala hči Karmen.Hči Karmen Ogulin; Foto: Tina LucuO sebi ni rada govorila"Ona ni bila človek, ki bi rad govoril o sebi. O vseh drugih in o družbi je razpravljala, o sebi pa ne. Zato je bilo treba stvari iz nje dobesedno izvleči," je povedal Jager. Spodbude, da bi napisala knjigo, so trajale leta. Ko je začutila, da se ji čas izteka, je končno spregovorila.Presenetila je tudi družino"Mislim, da nihče ni niti slutil, da ima mama svojo zgodbo, ki jo želi povedati. Tudi mi smo bili prepričani, da bo to knjiga o njenem delu, o ljudeh, ki jim je pomagala, o zgodbah, ki jih je spreminjala. A očitno se je, ker se je čas iztekal in ker je zaupala Vasji, odločila drugače. Družinsko nasilje in dejstvo, da smo ženske še vedno obravnavane kot problem, jo je verjetno gnalo k temu, da pusti to zapuščino," je povedala hči Karmen.To ni bilo le delo – to je bilo življenje"Mislim, da je s knjigo želela povedati, zakaj je delala to, kar je delala. To ni bil njen hobi ali zgolj poslanstvo – to je bilo njeno življenje. Ko se je njej dogajalo nasilje, ni bilo nikogar, ki bi ji pomagal. Ni bilo naslova, na katerega bi se lahko obrnila. Velikokrat mi je rekla, da je bila zelo blizu temu, da bi vse pustila za sabo. A ni, ker je morala skrbeti zame. Vedela je, da je vsak trenutek dragocen, zato je bila vedno na voljo – ker enkrat, ko ni bila, je bilo prepozno," je dejala Karmen. Mamina predanost drugim je izhajala iz osebne izkušnje bolečine.Vrata, ki so bila dolga leta zaprtaTa knjiga mi je odprla vrata, ki smo jih strogo zaklenili pred mnogimi leti. Odkar sem jo prebrala – še posebej ta teden – je to zame čustveno zelo naporno, a verjetno tudi terapevtsko," je priznala Karmen.Sporočilo knjige"Ona je jasno povedala, kaj si želi. Da nam pravzaprav zelo malo manjka, da bi bila družba bolj pravična, bolj sočutna in bolj solidarna. To je bil njen cilj. Knjigo je treba najprej razumeti kot njen poziv. Želela je pokazati, da če je ona v vsej temi našla svetlobo in moč, da živi za solidarnost, to lahko naredi vsak od nas. To je bil njen manifest, njen testament," je dejal Jager."Pomembno ji je bilo, da knjigo izda, da bi s tem razkrila smisel svojega življenja – v razdajanju za druge. Mislim, da ji je bilo v zadnjem obdobju življenja zelo pomembno, da pove to zgodbo. Da je v procesu odhajanja lahko pogledala nazaj – na začetek, na prehojeno pot – in se sprijaznila s koncem, saj je njeno življenje imelo pomen," je še dodal.Družbena kritika in upanjeAnita Ogulin ni le pomagala – tudi odkrito je kritizirala družbo, še posebej neučinkovitost institucij in odnos do žensk. Bila je nadideološka: "Bila je nadideološka. Ni je zanimalo levo ali desno, zanimal jo je človek. Vse je izhajalo iz njenega prvega stika s stisko ljudi. Bila je tista, ki je za nas 'čistila' družbeno umazanijo, v kateri je kljub vsemu veliko zlatih zrn, ki jih je znala najti. Delala je z ljudmi, ki jih je sistem zreduciral na 'kanonfuter', da bi lahko en odstotek še naprej ropal družbo in planet. In to jo je bolelo. Njeno sporočilo je: ni treba, da je tako. Zelo malo je potrebno, da spremenimo svet," je dejal Jager. Ni le sanjala, delovala je"Ni le sanjala o boljši družbi. Napisala je tudi veliko konkretnih predlogov, kako jo spreminjati – a do danes brez večjih odzivov. Morda pa bo tudi ta knjiga sprožila premik," pravi Karmen Ogulin.Besede, ki ostajajoNaslov knjige, Tako zelo vas imam rada, izhaja iz besed, ki jih je Anita pogosto ponavljala: "Ko bi vi vedeli, kako zelo vas imam rada..." je bil stavek, ki ga je novinar slišal znova in znova.Sklepne besede hčerke"Moja mama bi imela več – samo zato, da bi lahko več dala. Taka je bila naša mami," je ob koncu še dejala Karmen Ogulin.Z njo pa smo na Radiu 1 vsako leto sodelovali tudi mi, v dobrodelni akciji Deželak Junak je bila nepogrešljiv člen, prav tako v 28-urnem dobrodelnem maratonu. Sodelovanje z njo nam je bilo v ponos. Zaradi nje in zaradi vas, smo vsako leto do zdaj pomagali na tisoče otrokom v stiski, številnim družinam na robu obupa in jim vsaj za trenutek omogočili lepše življenje. Anita nas je naučila sočustvovati, biti srčen ter nesebičen.Anita Ogulin je po dolgotrajni bolezni umrla 16. julija 2024.

Ganljiva biografija razkriva neizbrisno življenjsko pot Anite Ogulin – ženske, ki je kljub nasilju in osebni bolečini postala simbol solidarnosti, pravičnosti in vztrajnosti. Njena zgodba ni le osebna izpoved, temveč tudi opomin in navdih družbi.