Kdo bo novi papež? Kardinali odločajo med tradicijo, reformami in stabilnostjo

22. 04. 2025 ob 06:44

Po smrti papeža Frančiška se odpira vprašanje njegovega naslednika. V konklavi bo glasovalo 135 kardinalov, med njimi tudi argentinski kardinal slovenskih korenin.

Po smrti papeža Frančiška je Sveti sedež uradno prešel v obdobje »sede vacante«, kar pomeni, da je ta trenutno prazen. V tem času upravljanje ključnih nalog prevzema kardinal kamerleng Katoliške cerkve, Kevin Farrell. Njegova naloga je, da v najmanj 15 dneh po papeževi smrti organizira zasedanje konklave, kjer bodo kardinali izvolili novega papeža. Kardinalski zbor trenutno sestavlja 252 kardinalov, a v volitvah lahko sodelujejo le tisti, ki še niso dopolnili 80 let. Volilno pravico ima tako 135 kardinalov elektorjev, med katerimi največ – 53 – prihaja iz Evrope. Sledijo Azija (23), Severna Amerika (20), Afrika (18), Južna Amerika (17) in Oceanija (4). Tudi slovenski rod med volilci novega papeža Čeprav nekdanji ljubljanski nadškof kardinal Franc Rode, ki je star 90 let, nima več volilne pravice, pa bo v konklavi sodeloval argentinski kardinal slovenskih korenin Vinko Bokalič Iglič, ki ga je papež Frančišek umestil v kardinalski zbor decembra lani. Bokalič Iglič je že četrti kardinal slovenskega rodu. Pred njim so ta naziv nosili Jakob Missia, Alojzij Ambrožič in Franc Rode. Kdo bo nasledil papeža Frančiška? Znotraj kardinalskega zbora se že omenjajo različna imena, ki predstavljajo tri možne smeri prihodnosti Katoliške cerkve – reforme, tradicijo ali stabilnost. Med tistimi, ki zastopajo bolj odprt pristop, je 67-letni filipinski kardinal Luis Antonio Tagle, ki ima nejasna stališča glede celibata in blagoslova istospolnih parov, a je znan po vključujočem jeziku. Foto: ProfimediaPodobno progresiven je tudi 69-letni italijanski kardinal Matteo Zuppi, ki je kot nadškof dovolil blagoslov homoseksualnega para in ne izključuje možnosti odprave celibata. Konservativni kandidati z močnimi stališči Na drugi strani spektra je 72-letni madžarski kardinal Péter Erdő, znan po svojih konservativnih pogledih, zlasti glede istospolnih skupnosti. Še bolj jasno konzervativen pa je 79-letni gvinejski kardinal Robert Sarah, ki je kakršnokoli sprostitev celibata označil za prelom z apostolsko tradicijo, blagoslov istospolnih parov pa za »krivoverje«. Možen kompromis: Pietro Parolin V primeru, da se kardinali ne bi mogli poenotiti med reformisti in konservativci, bi lahko državni tajnik Vatikana Pietro Parolin postal kompromisni kandidat. Znan je po svojem diplomatskem pristopu in zavzemanju za postopne reforme, ob tem pa bi lahko zagotavljal tudi stabilnost in kontinuiteto. Foto: Profimedia Ključne besede: papeške volitve 2025, konklava, kardinali kandidati, novi papež, Vinko Bokalič Iglič, Pietro Parolin